Energetska politika EU

Energetska unija
Tretji energetski sveženj – notranji trg
Podnebno-energetski sveženj (do leta 2020)
Podnebno-energetski cilji do leta 2030
Podnebno-energetski cilji do leta 2050

V prvem desetletju 21. stoletja je bila v EU sprejeta odločitev o oblikovanju skupne energetske politike z naslednjimi cilji:

  • zanesljiva oskrba z energijo,
  • sprejemljive cene energije za gospodinjstva in za gospodarstvo,
  • razvoj trajnostne energetike, kot odgovor na podnebne spremembe.

Velik premik k skupnemu energetskemu trgu je bil narejen leta 2009 s sprejemom Tretjega energetskega svežnja. To je bilo nadaljevanje procesa, ki se je začel s sprejemom prvega zakonodajnega svežnja leta 1996. Zaradi teh ukrepov lahko gospodinjstva in industrijski uporabniki danes prosto izbiramo svoje dobavitelje električne energije in plina.

Evropska energetska politika podpira tudi medsebojno čezmejno povezanost energetskih omrežij za prenos plina in električne energije, ter obsega ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo.

Leta 2009 je bil sprejet tudi Podnebno-energetski paket, ki je zakonodajna podlaga za razvoj trajnostno naravnanega evropskega energetskega sistema. Cilji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, višji delež obnovljivih virov energije ter bolj učinkovito rabo energije so v njem postavljeni do leta 2020. Sprejeti pa so bili tudi strateški dokumenti s časovnimi mejniki v letih 2030 in 2050.

Od februarja 2015 so vsi ti ukrepi in načrtovani novi združeni v skupno ime: Energetska unija.

Rezultati skupnih politik so že vidni. Tako je EU npr. med letoma 1990 in 2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 18 %, delež obnovljivih virov energije je od leta 2005 z 8,5 % dvignila na 14,1 % v letu 2012, izboljšuje se učinkovita raba energije. Spodbude za tovrstne spremembe pa so imele velik vpliv na elektroenergetski trg, saj so cene električne energije na debelo padale, medtem ko so cene, ki jih plačujemo porabniki na drobnoprodajnem trgu, rasle.

V novih zakonodajnih dokumentih, ki bodo usmerjali razvoj energetskega trga po letu 2020, bo zato v ospredje postavljen končni porabnik energije (gospodinjstvo, podjetje) ter vzpostavitev učinkovitega energetskega trga.

Energetska unija

25. februarja 2015 je Evropska komisija objavila strateški sveženj dokumentov, s katerim je predlagala Energetsko unijo. Potrdili sta ga obe zakonodajni inštituciji, Evropski parlament in Svet EU. Gre za nekakšen delovni načrt Evropske komisije o izvajanju prednostnih nalog za obdobje do leta 2019, ko se izteče mandat sedanjim komisarkam in komisarjem.

Notranj trg in podnebno-energetska politika

V dokumentu Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost so ukrepi strnjeni v 15 točk:

1. EK bo uporabila vse instrumente za zagotovitev, da države članice v celoti izvajajo energetsko zakonodajo in bo strogo uveljavljala pravila EU o konkurenci.
2. Diverzifikacija oskrbe s plinom:

  • Revizija obstoječe uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom in predlog svežnja za odpornost in diverzifikacijo na področju plina.
  • Celovita strategija za utekočinjeni zemeljski plin ter njegovo skladiščenje.
  • Omogočitev dostopa do alternativnih dobaviteljev, tudi s priključitvijo poti južnega plinskega koridorja, Sredozemlja in Alžirije.

3. Revizija sklepa o medvladnih sporazumih, da se zagotovi skladnost sporazumov z zakonodajo EU in bolj usklajeno delovanje držav članic.
4. Razvoj infrastrukture bo s strani EU podprt z različnimi finančnimi mehanizmi, usklajevanjem projektov ter izmenjevanjem dobrih praks preko posebnega novega foruma za energetsko infrastrukturo.
5. Za trg električne energije bo pripravljena nova zakonodaja o zanesljivosti oskrbe in predlog nove zasnove evropskega elektroenergetskega trga.
6. Pripravljen bo predlog ukrepov za okrepitev evropskega regulativnega okvira, zlasti delovanje agencije ACER in mreže ENTSO.
7. Oblikovane bodo smernice o regionalnem sodelovanju ter sodelovanju EK z organi za regionalno sodelovanje, državami članicami in deležniki.
8. EK bo vsaki dve leti pripravila poročilo o cenah energije, podrobno analizirala vlogo davkov, dajatev in subvencij ter si prizadevala za postopno ukinjanje reguliranih cen, ki so nižje od stroškov.
9. Pregledana bo vsa ustrezna zakonodaja o energijski učinkovitosti ter bodo za uresničitev cilja za leto 2030 po potrebi predlagane revizije.
10. Na področju stavb bo pripravljena pobuda „pametno financiranje pametnih stavb“ in predlagana strategija za spodbujanje naložb v ogrevanje in hlajenje.
11. S sveženjem za cestni promet bodo uveljavljene inteligentne prometne rešitve ter povečanje energijske učinkovitosti.
12. Pripravljen bo nov zakonodajni okvir energetsko podnebnih politik do leta 2030.
13. Spremenjena zakonodaja za energijo iz obnovljivih virov bo vključevala novo politiko za trajnostno biomaso in biogoriva.
14. Posodobljena bosta dokumenta Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo in Strateška agenda raziskav in inovacij na področju prometa.
15. EU bo okrepila zunanjo energetsko in podnebno politiko, predvsem preko močnejših diplomatskih služb EU.

Evropsko elektroenergetsko omrežje

Evropska komisija v dokumentu Doseganje cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti, Priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020 utemeljuje številne koristi čezmejno povezanih elektroenergetskih trgov, kot so dostopnejše cene električne energije; varna, zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo; varstvo okolja; uvozna odvisnost.

Evropski svet je že konec leta 2014 pozval k najmanj 10 % medomrežni povezanosti med državami članicami glede na inštalirane zmogljivosti proizvodnje električne energije. Številne DČ temu merilu ne ustrezajo, in sicer: Irska, Italija, Romunija, Portugalska, Španija, Litva, Latvija, Velika Britanija, Estonija, Poljska, Ciper, Malta. Slovenija ima to infrastrukturo dobro razvito, saj je v letu 2014 s 65 % čezmejno povezanostjo na področju električne energije na 3. mestu.

V okviru politik do leta 2019 bodo pripravljeni ukrepi za boljšo povezanost elektroenergetskih omrežij med državami članicami.

Mednarodno ukrepanje na področju podnebnih sprmemb

V dokumentu  Pariški protokol – načrt za obravnavo svetovnih podnebnih sprememb po letu 2020 je predlog Evropske komisije za Pariški protokol. Služil je kot priprava EU za pogajanja na podnebni konferenci, ki se je odvijala decembra 2015 v Parizu. Po dolgoletnih pogajanjih je bil dosežen sporazum, ki ga je do oktobra 2016 ratificiralo zadostno število držav, da je stopil v veljavo .

Tretji energetski sveženj – notranji trg

Prvi in drugi zakonodajni sveženj sta na področju električne energije in plina vzpostavila prva skupna pravila notranjega trga, na trge držav članic so lahko vstopali novi dobavitelji, uporabniki so lahko sami izbirali dobavitelje. S tretjim energetskim svežnjem je bil narejen nov korak k nadaljnji liberalizaciji trga z električno energijo in plinom.

Z novimi pravili je bilo jasno določeno ločevanje proizvodnje in dobave energije od delovanja prenosnega omrežja. To je ukrep, s katerim je preprečeno vertikalno monopolno delovanje. V Sloveniji je operater prenosnega elektroenergetskega sistema ELES, d.o.o., ki torej ne sme opravljati dejavnosti proizvodnje energije (v elektrarnah) in dobave energije na drobnoprodajnih trgih (do gospodinjstev in podjetij).

Liberaliziran trg potrebuje učinkovit regulativni nadzor, zato je v tretjem zakonodajnem svežnju zahteva za neodvisne nacionalne energetske regulatorje.

Poleg tega je v tretjem paketu zahteva po učinkovitem in nediskriminatornem dostopu do prenosnih omrežij, zakonsko je urejen dostop tretjih strani do skladišč plina, v njem so pravila o preglednosti in rednem poročanju o rezervah plina, države članice pa spodbuja k sodelovanju v primeru resnih motenj v dobavi plina.

V sklopu tretjega energetskega svežnja je bila ustanovljena evropska Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki je z delom začela leta 2011 in ima sedež v Ljubljani. Agencija spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulatornimi organi držav članic, spremlja napredek pri izvajanju deset-letnih načrtov za razvoj omrežja in pri razvoju notranjega trga z električno energijo ter plinom. Agencija je svetovalni organ za Evropsko komisijo, njene pristojnosti pa se iz leta v leto večajo. Tako je bila leta 2011 sprejeta uredba o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga, ki od agencije ACER zahteva, da spremlja veleprodajne trge in trgovanje, preiskuje primere zlorabe trga in z državami članicami usklajuje uporabo kazni za kršitve. Za izvajanje kazni pa so dogovorne države članice.

Podnebno-energetski sveženj (do leta 2020)

Leta 2009 je bil sprejet podnebno-energetski zakonodajni sveženj, s katerim so bili v EU do leta 2020 zastavljeni naslednji cilji:

  • 20 % nižji izpusti toplogrednih plinov glede na leto 1990,
  • 20 % OVE v primarni energetski mešanici, 10 % v prometu,
  • 20 % izboljšana energetska učinkovitost.

Zgornji cilji veljajo za celotno EU, medtem ko so posamezne države članice privzele različne zaveze, odvisne predvsem od njihovih razvojnih ter finančnih zmogljivosti in razpoložljivih naravnih virov. Tako mora Slovenija do leta 2020 za 21 % znižati emisije toplogrednih plinov v Sistemu za trgovanje z ogljikom (opisan spodaj), največ za 4 % lahko zviša emisije v stavbnem sektorju in prometu (razen letalskega), energetsko učinkovitost mora izboljšati za 10 % ter prenoviti vsaj 3 % površin državnih stavb letno. Poleg tega mora doseči vsaj 25 % delež OVE v končni rabi energije, od tega 39,3 % pri električni energiji in 30,8 % pri ogrevanju in hlajenju.

Znižanje izpustov toplogrednih plinov, poteka na dva povsem različna načina:

Tržni način preko Sistema za trgovanje z ogljikom (ETS)

Onesnaževalci morajo za vsako tono toplogrednih plinov, ki jih spustijo v ozračje, pridobiti dovolilnice. Del teh lahko dobijo brezplačno, preostanek morajo kupiti. Cena dovolilnic je odvisna od ponudbe in povpraševanja.
V sistem ETS so vključeni energetika, industrija in letalski promet.
Celotne emisije v sistemu ETS se morajo do leta 2020 znižati za 21 %.

Netržni način preko različnih podpornih shem in standardov

Na tak način se znižujejo izpusti v stavbnem sektorju, kmetijstvu, odpadkih in v prometu (razen letalskega). Celotne emisije na tem področju se morajo do leta 2020 znižati za 10 % glede na leto 2005.
Vsaka država članica ima določen svoj cilj, glede na finančne, razvojne in naravne zmogljivosti. Slovenija lahko na tem področju svoje emisije do leta 2020 zviša za 4 %.

Podnebno-energetski cilji do leta 2030

V EU je sprejet politični Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020 – 2030, ki ga je predlagala Evropska komisija, potrdila pa Svet EU in Evropski parlament. Cilji so definirani podobno kot tisti, postavljeni do leta 2020, le da so ambicioznejši in veljajo za leto 2030:

• 40 % nižji izpusti toplogrednih plinov glede na leto 1990,

• 27 % OVE v primarni energetski mešanici, 10 % v prometu,

• 27 do 30 % izboljšana energetska učinkovitost.

Emisije sektorjev, vključenih v ETS, se bodo morale zmanjšati za 43 %. Ne-ETS sektorji bodo morali zmanjšati izpuste za 30%.

Cilji za posamezne države članice še niso določeni.

Podnebno-energetski cilji do leta 2050

Leta 2011 je Evropska komisija pripravila dokument Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050
, ki je načrt možnih ukrepov, ki bi omogočili, da bi v EU do leta:

  • 2050 zmanjšali emisije za 80 % do 95 %,
  • 2040 zmanjšali emisije za 60 %,
  • 2030 zmanjšali emisije za 40 %

glede na leto 1990. V načrtu so postavljeni naslednji sektorski cilji za zmanjšanje izpustov:

  • električna energija:
    -54 % do -68 % v 2030 in -93 % do -99 % do 2050
    Nizkoogljične tehnologije naj bi se iz 45 % v 2011 povečale na 75 % do 80 % v 2030 in blizu 100 % v 2050.
  • industrija:
    -34 % do -40 % v 2030 in -83 % do -87 % do 2050
    Zajemanje in shranjevanje ogljika bi moralo biti široko uporabljeno za industrijske procese (jeklo, cement).
  • promet:
    +20 % do -9 % v 2030 in -54 % do -67 % do 2050
    Izključen pomorski promet.
  • stanovanjski in storitveni sektor:
    -37 % do -53 % v 2030 in -88 % do -91 % do 2050
    Korenito izboljšana energetska učinkovitost stavb.
  • kmetijstvo:
    -36 % do -37 % v 2030 in -42 % do -49 % do 2050

Sektorji, v katerih se predvideva največje znižanje emisij, so vsi s področja energije: električna energija, promet in energetska učinkovitost stavb.

Konec leta 2011 je Evropska komisija pripravila še dokument, v katerem je predvidela scenarije, po katerih bi bilo možno korenito zmanjšati emisije na področju energetike, dokument z naslovom Energetski načrt 2050.
Scenariji ne služijo temu, da se izbere enega izmed njih. Njihova primerjava kaže različne možnosti, ki jih lahko izberejo EU in države članice glede na parametre trajnostnega razvoja.

Vrednosti ključnih trajnostnih parametrov za različne scenarije so prikazane v spodnji tabeli. Pod njo je kratek opis scenarijev in povzetek izračunov.

kljucni_trajnostni_parametri

TPP – scenarij Tekoče pobude politik predpostavlja, da se bodo izvajale politike, ki so bile sprejete do leta 2011 in segajo do leta 2020 in da novih zakonodajnih zahtev za trajnostni razvoj energetike po tem letu ne bo več.

Velika energetska učinkovitost – scenarij predvideva zelo velike prihranke energije, kot na primer: strožje minimalne zahteve za nove stavbe, visoke stopnje obnove obstoječih stavb, obvezni prihranki energije v javnih energetskih službah. Povpraševanje po energiji bi se do leta 2050 zmanjšalo za 41 %.

Tehnologije za raznoliko ponudbo – v tem scenariju nima nobena tehnologija prednosti, vsi energetski viri tekmujejo na trgu brez posebnih podpornih ukrepov. Dekarbonizacijo usmerja oblikovanje cen ogljika ob predpostavki, da javnost sprejema jedrsko energijo ter zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida (CCS).

Velik delež OVE – v tem scenariju dosežejo obnovljivi viri energije do leta 2050 75 % delež v končni bruto porabi energije in 97 % v porabi električne energije. Za to bodo potrebni močni podporni ukrepi.

Podaljšano CCS – scenarij je podoben scenariju s tehnologijami za raznoliko ponudbo, le da je tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida razvita in uporabljena kasneje. To vodi do višjih deležev jedrske energije, dekarbonizacijo pa usmerjajo cene ogljika.

Nizek delež JE – scenarij je podoben scenariju s tehnologijami za raznoliko ponudbo, vendar predpostavlja, da se nove jedrske naprave ne gradijo, kar privede do višjega deleža zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida (okrog 32 % v proizvodnji električne energije).

Povzetek scenarijev, prikazanih v zgornji tabeli:

  • V vseh scenarijih za znižanje emisij toplogrednih plinov se predvideva bistveno učinkovitejša raba energije do leta 2050. Delež električne energije v primarni energetski mešanici naj bi se povečal, prav tako naj bi se bistveno povečal delež OVE. Zanje se prav v vseh scenarijih predvideva prevladujoč (> 50 %) delež v proizvodnji električne energije že leta 2030. Cene električne energije bodo rasle, najbolj v scenariju Velik delež OVE in Nizek delež JE. Dolgoročno bo uvozna odvisnost najmanjša v scenariju Velik delež OVE.
  • Če se zajemanje in shranjevanje ogljika komercializira, bo to verjetno vodilo v energetski sistem, ki bo podoben tistemu, ki ga opisuje scenarij Nizek delež JE.
  • Največji delež jedrske energije je v scenariju Podaljšano CCS ter v scenariju Tehnologije za raznoliko ponudbo, 18 % oziroma 15 % primarne energije. V teh dveh scenarijih so izračunani najnižji skupni stroški energije.
  • Decentralizacija električnega sistema se bo povečala zaradi višjega deleža OVE. To terja razvoj in uporabo pametnih tehnologij za prenos, distribucijo in oddajo električne energije, ter ustrezne zmogljivosti za shranjevanje energije.
  • Plin bo bistven za preoblikovanje energetskega sistema. Predstavlja pomemben vir za zagotavljanje rezervne energije za OVE, ki so odvisni od vremenskih pogojev. Plin je namreč bolj čist vir od premoga, saj povzroča manj izpustov toplogrednih plinov. Plinske elektrarne imajo tudi ustrezne karakteristike za dinamičnost in fleksibilnost. Zelo hitro se lahko zaženejo ter dosežejo polno moč, prilagajajo se lahko povpraševanju.