Energetski podatki za EU

Poraba energije
Proizvodnja energije
Uvozna odvisnost
Energetska mešanica
Cene energije
Izpusti toplogrednih plinov

Poraba energije

Bruto poraba energije znotraj EU-28 je v letu 2014 znašala 1606 milijonov ton (Mtoe). V obdobju med letoma 2003 in 2008 je bila poraba večinoma nespremenjena, nato pa je v letu 2009 padla za skoraj 6 %, zlasti zaradi nizke gospodarske aktivnosti v času finančne in gospodarske krize. V letu 2014 beležimo najnižjo raven bruto porabe energije v EU od leta 1990. Poraba je za skoraj 13 % nižja od njenega vrha v letu 2006 (1804 Mtoe), kar predstavlja skoraj 2 % zmanjšanje bruto porabe energije v EU letno. Bruto poraba energije je v letu 2009 v EU-28 močno padla, najbolj v Bolgariji in Romuniji, ter na Malti. Narasla je v letu 2010 (razen v Litvi, Grčiji, Španiji, Portugalski, Cipru, Hrvaški), potem pa zopet padla v letu 2011 v kar 23-ih državah članicah. V 2014 je Nemčija beležila največjo raven bruto porabe energije, kar je predstavljajo 19,5 % celotne bruto porabe energije v EU-28, v Franciji je ta delež znašal 15,5 %, v Veliki Britaniji pa skoraj 12 %. Skupaj z Italijo (9,4 %) so te države predstavljale kar 56 % bruto porabe energije v EU.

Končna poraba energije v EU-28 v letu 2014 kaže na tri velike skupine porabnikov, in sicer promet (dobrih 33 %), industrija (skoraj 26 %) in gospodinjstva (skoraj 25 %).

Skupna poraba energije v prometu v EU-28 je v letu 2014 znašala 353 Mtoe. Po letu 2007 (najvišja poraba) beležimo veliko spremembo, in sicer se je poraba po tem letu začela zmanjševati in je do leta 2013 (najnižja poraba) padla za doberih 9 %. Glede na prevozna sredstva se je poraba energije v cestnem prometu med leti 1990 in 2014 povečevala (za skoraj 22 %), najbolj je rasla pri mednarodnem letalskem promeru (za dobrih 83 %), padla pa pri notranjem letalskem prometu, železniškem in vodnem prometu.

Energetska intenzivnost je rezultat energetske učinkovitosti gospodarstva. Najmanj intenzivna gospodarstva v letu 2014 so bila na Danskem, v Veliki Britaniji in Luksemburgu. Le-ta so porabila najmanj energije glede na velikost njihovega gospodarstva. Najbolj energetsko intenzivne so Bolgarija in Estonija. Med 2004 in 2014 beležimo prihranke energije (količina energije, potrebne za proizvodnjo ene gospodarske enote, ki se meri v BDP) v Latviji, Romuniji, Grčiji in Bolgariji, ter na Madžarskem, Poljskem in Češkem. Nobena država članica ne poroča o porastu energetske intenzivnosti med 2004 in 2014.

Vir podatkov: Eurostat

Proizvodnja energije

Proizvodnja primarne energije v EU-28 je v letu 2014 znašala 771 Mtoe. V zadnjh desetih letih je sicer proizvodnja energije rahlo padala, leta 2014 je bila za več kot 17 % nižja kot desetljetje pred tem. Razloge za to je iskati v finančni in gospodarski krizi (velik padec proizvodnje energije v 2009) ter manjše dobave surovin. V 2014 je bila najvišja raven proizvodnje primarne energije v EU-28 v Franciji (skoraj 18 % delež celotne proizvodnje EU-28), sledita Nemčija in Velika Britanija. Več kot polovica držav članic EU sicer beleži rahlo rast proizvodnje energije med 2004 in 2014.

Največji delež proizvodnje primarne energije predstavlja jedrska energija, in sicer dobrih 29 %. Še posebej je ta delež visok v Franciji, leta 2014 je le-ta znašal skoraj 83 % proizvodnje energije v Franciji. Skoraj četrtino (25,4 %) skupne proizvodnje primarne energije v EU-28 pa so v letu 2014 predstavljali obnovljivi viri energije, medtem ko je delež trdih goriv znašal dobrih 19 % (zlasti premog) ter delež zemeljskega plina dobrih 15 %.

V desetih letih se je delež obnovljivih virov v proizvodnji primarne energije znatno povečal, in sicer med 2004 in 2014 kar za 73 %. Delež ostalih primarnih virov je padal, najbolj pri surovi nafti (52 %), zemeljskem plinu (43 %) in trdih gorivih (25,5 %).

Padec lastne proizvodnje primarne energije iz premoga, zemeljskega plina in jedrske energije za EU pomeni večjo odvisnost od uvoza. Uvoz primarne energije je v v 2014 v EU-28 znašal 881 Mtoe. Največje uvoznice so bile Luksemburg, Malta in Belgija. Do leta 2013 je bila Danska edina neto izvoznica energije med državami članicami, vendar od leta 2014 to ne velja več. Največ energije uvozimo iz Rusije, in sicer zemeljski plin ter surovo nafto. V 2014 je bilo kar 29 % uvoza surove nafte v EU-28 iz Rusije. Rusija je tako postala glavna izvoznica trdih goriv v EU. Delež uvoza zemeljskega plina iz Rusije je v letu 2014 znašal 37,5 %. Druga največja dobaviteljica zemeljskega plina in surove nafte v EU je Norveška.

Vir podatkov: Eurostat

Uvozna odvisnost

Odvisnost od uvoza se je v EU povečala, in sicer iz 40 % bruto porabe energije v letu 1980 na 53,5 % v letu 2014. Od leta 2002 je bil neto uvoz višji od primarne proizvodnje. Največjo odvisnost od uvoza predstavljata surova nafta (88 %) in zemeljski plin (67 %). Največjo odvisnost beležimo v letu 2008, in sicer skoraj 54 %. Najmanj so uvozno odvisne Estonija, Danska, Romunija in Poljska, največ pa Malta, Luksemburg in Ciper.

Vir podatkov: Eurostat

Energetska mešanica

Spodnji graf predstavlja energetsko mešanico v EU v obdobju med 1990 in 2014. Energetskas mešanica je odvisna strukture energetskega sistema v državah članicah EU, razpoložljivosti naravnih virov za proizvodnjo primarne energije, razvoja gospodarstva v posamezni državi. Beležimo postopno zmanjšanje deleža naftnih proizvodov. Delež trdih goriv je znatno padel v letih 2008 in 2009, potem pa se je povečeval do leta 2012. Skupni delež naftnih proizvodov in trdih goriv je padel s 65 % skupne porabe v letu 1990 na skoraj 51 % v letu 2013, kar je rezultat politik EU glede zmanjševanja porabe fosilnih goriv. Delež jedrske energije je rasel do svojega vrha v 2002, ko je predstavljal 14,5 % skupne porabe energije, po rahlem padcu je ta delež je v letu 2014 znašal dobrih 14 %. Delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije za EU-28 je vseskozi rasel, in je v 2014 znašal 12,5 %, kar je 2,9 krat več kot delež v energetski mešanici v letu 1990 – dobre 4 %. Pomen zemeljskega plina je hitro rasel v 90-ih, dosegel vrh v letu 2010 (25 % delež), potem pa beležimo padec, delež v 2014 pa je znašal dobrih 21 % bruto porabe energije. Padec je med drugim rezultat težav glede zanesljivosti oskrbe s plinom iz Rusije.

Vir podatkov: Eurostat

Cene energije

Na splošno so cene električne energije v EU-28 v porastu. Povprečna cena električne energije za gospodinjstva v EU-28 je znašala 0,211 na kWh. Cene električne energije za srednje velika gospodinjstva (letna poraba električne energije med 2500 in 5000 kWh) so bile v drugi polovici leta 2015 najvišje na Danskem in v Nemčiji ter na Irskem, najnižje pa v Bolgariji in na Madžarskem. Delež davkov in dajatev v ceni električne energije je bil najvišji na Danskem, in sicer kar dve tretjini končne cene električne energije predstavljajo davki, dajatve in DDV, polovico pa ta del računa predstavlja v Nemčiji. Prav zato so najvišje račune za električno energijo plačali na Danskem in v Nemčiji, najnižje pa v Bolgariji. Predvsem opažamo višanje dajatev, povezanih s podporami obnovljivih virov energije (največ v Nemčiji).

Cena zemeljskega plina za gospodinjstva je bila v drugi polovici leta 2015 0,071 EUR na kWh. Najvišje cene plina beležimo na Švedskem in Portugalskem, najnižje pa v Romuniji, na Madžarskem, Estoniji in Bolgariji. V primerjavi z električno energijo je na računu za zemeljski plin, ki ga plačajo potrošniki, manjši delež davkov in dajatev. Do razlik med državami v cenah zemeljskega plina pa prihaja zlasti zaradi tržne koncentracije oz. števila dobaviteljev zemeljskega plina na trgu.

Povprečna cena električne energije za industrijske porabnike (letna poraba električne energije med 500 in 2000 MWh) je bila v drugi polovici leta 2015 v EU-28 okoli 0,119 EUR na kWh. Cena električne energije v tej kategoriji je bila najvišja v Italiji, Veliki Britaniji in Nemčiji, medtem ko so relativno nizke cene beležili na Finskem in Švedskem. Na Švedskem je cena plina kar 3,5 krat višja kot v Romuniji. Med drugo polovico leta 2014 in 2015 so cene zemeljskega plina v EU-28 v povprečju padle za 1,7%. Povprečna cena zemeljskega plina za industrijske porabnike je v drugi polovici leta 2015 znašala 0,034 na kWh. Najvišje cene beležimo na Švedskem in Finskem, najnižje pa v Litvi. Med drugo polovico 2014 in 2015 so cene zemeljskega plina v EU padle, zgolj v Veliki Britaniji so beležili porast.

Vir podatkov: Eurostat

Več o cenah in stroških energije v Evropi je na voljo v publikaciji Evropske komisije: https://ec.europa.eu/energy/en/publications/energy-prices-and-costs-europe

Izpusti toplogrednih plinov

V letu 2014 v EU-28 beležimo za skoraj 23 % manj izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi v letu 1990, kar predstavlja znižanje za več kot milijardo ton CO2 ekvivalenta. To pomeni, da smo v EU 20 % cilj znižanja izpustov do leta 2020 dosegli že v letu 2014. Sedaj si prizadevamo, da bi dosegli cilj 40 % zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990. Največji delež izpustov je v 2014 predstavljalo izgorevanje goriv , in sicer dobrih 55 %, sledi promet z dobrimi 23 %.

Glede na gospodarsko dejavnost največ izpustov CO2 v ozračje v EU prispevata oskrba z električno energijo in zemeljskim plinom. V EU je v letu 2013 oskrba z električno energijo in zemeljskim plinom predstavljala dobrih 26 % vseh izpustov CO2. Sledijo ji gospodinjstva z dobrimi 19 % ter predelovalne dejavnosti s skoraj 19 %.

Vir podatkov: Eurostat