Energetski podatki za Slovenijo

Poraba energije
Proizvodnja energije
Uvozna odvisnost
Energetska mešanica
Cene energije
Izpusti toplogrednih plinov

Poraba energije

V Sloveniji uporabljamo energijo v gospodinjstvih, prometu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Del energentov uporabimo neposredno (npr. v prometu ali za ogrevanje), del pa za pretvorbo v električno energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je v publikaciji Energija v Sloveniji za leto 2012 objavilo naslednji pregleden prikaz toka energije:

poraba_energije
Raba energije se je večala, a doživela preobrat v letu 2009, ko so bili učinki gospodarsko-finančne krize na slovensko gospodarstvo, s tem pa tudi na porabo energije, izjemno visoki. Iz tabele je razvidno, da je bila poraba energije v letu 2013 še vedno manjša kot leta 2004.

Končna poraba energije (to je energija, ki je bila dejansko dobavljena odjemalcem) je v Sloveniji od leta 2000 rasla, po gospodarsko-finančni krizi pa je v letu 2009 doživela preobrat in se odtlej postopoma znižuje.

koncna_poraba
Vir: Statistični urad RS

toe: tona ekvivalentne nafte je enota, ki izraža količino sproščene toplote pri zgorevanju ene tone nafte. 1000 toe = 41,868 TJ

Proizvodnja energije

Statistični urad RS razvršča med domače vire energije premog, obnovljive vire energije ter jedrsko energijo.

V Sloveniji se domača proizvodnja energije od leta 2004 do 2013 ni bistveno spremenila. Povečeval se je delež energije iz OVE, ki ga je pospeševala politika podpor v decentralizirane vire obnovljive energije. Investicija v velik energetski objekt je bila gradnja 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki je začela s poskusnim obratovanjem leta 2014. V letu 2015 je domača proizvodnja padla, predvsem proizvodnja hidroenergije zaradi manjše vodnatosti, manjša je bila tudi proizvodnja jedrske energije in premoga, zvišala pa se je proizvodnja iz obnovljivih virov energije.

domaca_proizvodnja

Vir: Statistični urad RS

toe: tona ekvivalentne nafte je enota, ki izraža količino sproščene toplote pri zgorevanju ene tone nafte. 1000 toe = 41,868 TJ

Uvozna odvisnost

Po letu 2001 smo v Sloveniji uvozili več kot polovico energije, preobrat pa je povzročila finančno-gospodarska kriza. Takrat je slovenska uvozna odvisnost padla pod 50 %, saj smo leta 2009 porabili bistveno manj energije kot v letih pred tem. Nato je rahlo nihala, a z izjemo leta 2012 obstala pod 50 %. V letu 2014 se je uvozna odvisnost še dodatno znižala na 44 %, saj je bilo takrat ogromno padavin, posledično več hidroenergije, NEK je obratovala stabilno in neprekinjeno. Nasprotno pa je bilo leto 2015 sušno, NEK je zaradi rednega remonta obratovala nekoliko krajši čas.

energetska_odvisnost

Vir: Statistični urad RS

Energetska mešanica

Po podatkih Statističnega urada RS je bila slovenska energetska mešanica v letu 2015 sestavljena iz 34 % nafte, 23 % jedrske energije, 16 % obnovljivih virov energije, 13 % premoga in 10 % zemeljskega plina.

energetska_mesanica
Delež OVE v bruto končni porabi energije je v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo po letu 2008 rasel. Po tem letu je poraba energije v Sloveniji padla, zaradi česar je bil manjši uvoz energentov, domača proizvodnja pa je bila stabilna oz. se je rahlo povečevala.

ove_skupni_delez

Vir: Statistični urad RS

Pri OVE se velikokrat omenja njihovo nezanesljivost zaradi odvisnosti od vremena. To nazorno kažejo podatki, pripravljeni na Ministrstvu za infrastrukturo in Statističnem uradu RS za področje električne energije. Obstaja razlika med močjo elektrarne ter med energijo, ki jo elektrarna v določenem časovnem obdobju dejansko proizvede. Proizvodnja je namreč odvisna od več dejavnikov, npr. od pogostosti in dolžine vzdrževanja, od pogostosti okvar ter potrebnega časa za njihovo popravilo, od vremenskih razmer. Tako lahko dve elektrarni enake moči v enakem obdobju proizvedeta različno količino energije, saj lahko ena nemoteno obratuje, druga pa je bila del časa v vzdrževanju ali pa ni imela goriva (npr. sončna elektrarna ponoči). Ker so zlasti obnovljivi viri zelo odvisni od vremenskih pogojev, njihova inštalirana moč raste hitreje kot je njihov delež v proizvodnji električne energije.

Moč obratovanja elektrarn 2007 – 2012

moc_obratovanja_elektrarn_2007-2012

Proizvodnja električne energije po virih 2007 – 2012

proizvodnja_elektricen_energije_po_virih_2007-2012

Moč obratovanja sončnih elektrarn je začela z letom 2010 hitro naraščati, medtem ko je bil njihov vpliv na proizvodnjo električne energije precej manjši.

Cene energije

Cene zemeljskega plina so se tako za gospodinjstva (G) kot za industrijo (I) po letu 2012 zniževale. Takrat je na trg vstopil nov ponudnik, ki je pomenil konkurenco na prej monopolnem trgu. Po poročanju Agencije za energijo se konkurenčnost na trgu z zemeljskim plinom izboljšuje, cene se znižujejo in približujejo evropskemu povprečju.

gibanje_cen_zemeljskega_plina

Na trgu z električno energijo je opazen trend padanja cen za industrijske odjemalce od leta 2013, vendar pa podobnega pojava ni zaznati pri cenah za gospodinjstva. Po poročanju Agencije za energijo so veleprodajne cene električne energije v letu 2014 padle, a se je padec zelo slabo odrazil na področju maloprodajnih cen.

cena_elektricne_energije_za_gospodinjsktva_in_industrijo

Vir podatkov: Statistični urad RS

Zanimiv je pogled na rast prispevkov v ceni električne energije in zemeljskega plina. Delež prispevkov za gospodinjske odjemalce se kontinuirano veča tako pri električni energiji kot pri zemeljskem plinu. Cena električne energije je v letu 2015 za industrijske odjemalce obremenjena preko 42 % s trošarino, DDV in prispevki. Pri zemeljskem plinu so se obremenitve v letu 2015 za industrijske odjemalce zmanjšale.

delez_prispevkov_v_ceni_elektrike_in_plina

Vir podatkov: Statistični urad RS

Izpusti toplogrednih plinov

Energetika je področje, ki globalno, v EU in v Sloveniji med vsemi sektorji povzroča najvišji delež izpustov toplogrednih plinov. V letu 2013 je bilo skorajda 82 % vseh izpustov povzročenih zaradi uporabe goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih.
izpusti_toplogrednih_plinov
Vira: Statistični urad RS in ARSO

Od leta 1986 pa do danes so se največje spremembe izpustov zgodile na področju energetike. Zato imata krivulji, ki kažeta vse emisije v Sloveniji ter emisije na področju energetike, skorajda enako obliko. Medtem ko je bil trend izpustov po letu 1990 naraščajoč, se je s krizo leta 2008 obrnil in začel padati. Na spodnjem diagramu je zanimiva tudi krivulja, ki kaže izpuste, ki jih je povzročila sprememba rabe zemljišč in gozdarske dejavnosti. Te spremembe so lahko povečale izpuste (npr. izsekavanje) ali negativne (npr. pogozdovanje).

izpusti_toplogrednih_plinov_co2

Vir: Statistični urad RS