Slovenska energetska politika

Energetski koncept Slovenije
Razvoj slovenskega energetskega sistema po letu 2020
Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov
Akcijski načrt za obnovljive vire energije
Akcijski načrt za energetsko učinkovitost
Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb
Razvojni načrti operaterjev sistema
Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe

Energetska politika se v Sloveniji oblikuje na Direktoratu za energijo v okviru Ministrstva za infrastrukturo, strateške dokumente in zakonodajo pa sprejema Državni zbor Republike Slovenije.

Ključni cilji slovenske energetske politike so:

  • zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo,
  • povečanje energetske učinkovitosti,
  • oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije.

Krovni področni zakon je Energetski zakon, ki ga je sprejel DZ RS 24. februarja 2014. Zakon uravnava področje trga z električno energijo in plinom, učinkovite rabe energije ter obnovljive vire energije. Z zakonom smo v slovenski pravni red prenesli zahteve iz evropske zakonodaje. Področje obravnavajo številni dodatni zakoni (http://www.energetika-portal.si/predpisi/energetika/slovenija/veljavni-ostali-zakoni/) in predpisi (http://www.energetika-portal.si/predpisi/energetika/slovenija/veljavni-podzakonski-akti/).

Razvoj slovenskega energetskega sistema mora biti skladen z zavezami evropske in slovenske zakonodaje. Najpomembnejši cilji evropske zakonodaje za Slovenijo do leta 2020 so:

  • 21 % znižanje emisij toplogrednih plinov v sistemu za trgovanje z emisijami (ETS), kamor sta vključena tudi energetika in letalski promet.
  • najvišje dopustno zvišanje emisij v stavbnem sektorju in prometu (razen letalskega) je 4 %.
  • Vsaj 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije, od tega vsaj 39,3 % pri električni energiji in 30,8 % pri ogrevanju in hlajenju.
  • Vsaj 10 % obnovljivih virov energije v prometu.
  • 20 % boljša energetska učinkovitost.
  • Prenoviti vsaj 3 % površin državnih stavb letno.

Razvoj posameznih sektorjev je določen z Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost, Akcijskim načrtom za skoraj nič energijske stavbe, z razvojnimi načrti operaterjev sistema (ELES, SODO, Plinovodi), Državno rudarsko strategijo in Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Slovenska energetika je izpostavljena enakim izzivom kot evropska energetika, zato je tudi razvoj slovenskega energetskega sistema skladen z evropskimi smernicami. V ospredju teh politik je zniževanje izpustov toplogrednih plinov, bolj učinkovita raba energije ter povečevanje deleža OVE.

Energetski koncept Slovenije – EKS

Razvoj energetike v Sloveniji je podan v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Ker je zastarel, je v pripravi nov, t.i. Energetski koncept Slovenije ali krajše EKS. Osnutek EKS bo poslan v javno obravnavo, sledilo bo medresorsko usklajevanje med ministrstvi in potrditev s strani vlade. Dokument bo sprejet, ko bo obravnavan in sprejet v Državnem zboru RS.

Trenutno so predlagane usmeritve naslednje:

  • zmanjšati izpuste toplogrednih plinov s področja energetike vsaj za 40 % do leta 2035 in za 80 % do leta 2055 glede na leto 1990,
  • vsaj 30 % delež OVE v končni rabi energije do 2035,
  • izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 35 % v primerjavi z napovedano porabo energije v prihodnje na podlagi veljavnih meril,
  • zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v prometu vsaj za 35 % do leta 2035 in vsaj za 70 % do 2055 glede na leto 2005,
  • 100 % električna mobilnost v osebnem in javnem prometu do 2055,
  • ogrevanje 100 % z nizkoogljičnimi viri,
  • 100 % izkoristek trajnostnega potenciala obnovljivih virov v Sloveniji do leta 2055,
  • nizkoogljična proizvodnja električne energije do leta 2055.

Predlagana smer v dokumentu ministrstva je torej nizkoogljična družba, v kateri bi oskrba z energijo temeljila na OVE in JE, raba premoga bi se v celoti opustila, zemeljski plin pa bi imel le obrobno vlogo.

Razvoj slovenskega energetskega sistema po letu 2020

Evropska zakonodaja za cilje posameznih držav članic po letu 2020 še ni oblikovana, za Slovenijo veljajo skupne evropske zaveze in sicer:

  • občutno znižanje emisij, v EU za 40 % do 2030 in za 80 % do 95 % do 2050 glede na leto 1990,
  • občutno znižanje emisij pri proizvodnji električne energije, v EU za 54 % do 68 % do 2030 in za 93 % do 99 % do 2050 glede na leto 1990,
  • bistveno povečanje deleža OVE, v EU na 27 % v primarni energetski mešanici do 2030,
  • povečanje prihrankov energije, v EU za 27 % izboljšana energetska učinkovitost do 2030.

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov

V Sloveniji znižujemo emisije toplogrednih plinov v okviru evropskih politik na dva načina: s tržnim in netržnimi mehanizmi.

Tržni mehanizem je sistem za trgovanje z ogljikom (ETS – Emmission Trading System), ki velja za področje energetike, industrije ter letalskega prometa v EU. Zajema okrog 45 % vseh emisij in je zastavljen tako, da si mora onesnaževalec za vsako tono izpuščenih emisij priskrbeti ustrezna dovoljenja. Del teh je razdeljen brezplačno, del pa je mogoče kupiti na trgu. Vsako leto se količina dovoljenj (in s tem izpustov) zniža.

Netržni ukrepi so določeni v operativnem programu, ki velja za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z ogljikom (ETS), in sicer za stavbe, promet, kmetijstvo, odpadke in druge. Operativni program je zastavljen tako, da se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2020 ne bodo povečale za več kot 4 % glede na leto 2005.

Akcijski načrt za obnovljive vire energije

Akcijski načrt obsega ukrepe, s katerimi bomo do leta 2020 uresničili naslednje cilje:

  • vsaj 25 % delež OVE v končni rabi energije (vsaj 39,3 % pri električni energiji in 30,8 % pri ogrevanju in hlajenju),
  • vsaj 10 % OVE v prometu,
  • poraba končne energije ne sme več rasti,
  • za gospodarski razvoj imajo prednost učinkovita raba energije ter OVE.

V dokumentu je podana tudi smernica za dolgoročno povečevanje deleža OVE v končni rabi energije, preko leta 2030.

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost

Akcijski načrt velja za obdobje od leta 2014 do 2020, ko naj bi se energetska učinkovitost izboljšala za 20 %. To pomeni, da poraba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 82,86 TWh, oz. se ne bo povečala za več kot 2 % glede na leto 2012.

Ukrepi veljajo za gospodinjstva, gospodarstvo in promet, v javnem sektorju pa moramo vsako leto prenoviti vsaj 3 % površine stavb v državni lasti. Sredstva za ukrepe se zagotavljajo iz prispevka za učinkovito rabo energije, kohezijskih skladov in iz Podnebnega sklada.

Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb

V stavbah se porabi več kot tretjina vse energije. Cilj strategije je do leta 2050 doseči rabo energije brez izpustov toplogrednih plinov, predvsem z izboljšanjem učinkovitosti ter večjim deležem obnovljivih virov energije v stavbah. Tako bo stavbni sektor pripomogel k manjši uvozni odvisnosti ter zmanjševanju okoljskih bremen, med katerimi izstopajo izpusti toplogrednih plinov oz. njihov vpliv na segrevanje ozračja.

Strategija vsebuje ukrepe, s katerimi se bo zmanjšala poraba energije tako v zasebnih kot tudi v javnih stavbah. Nekaj konkretnih ciljev:

  • do leta 2020 za 15 % manjša raba končne energije v stavbah, do leta 2030 pa za 30 %, glede na izhodiščno leto 2005,
  • vsaj 2/3 rabe energije v stavbah pridobiti iz obnovljivih virov energije,
  • od 1. januarja 2014 letno prenoviti 3 % tlorisne površine stavb ožjega javnega sektorja.

Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe

Skoraj nič-energijske stavbe so stavbe, v katerih je poraba energije zelo učinkovita in relativno glede na sedanje stavbe majhna, vsaj polovica potrebne energije pa je proizvedena z obnovljivimi viri energije. V akcijskem načrtu so navedeni ukrepi, s katerimi bodo v Sloveniji po 31. decembru 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske, nove nestanovanjske javne stavbe v lasti javnih organov pa morajo biti skoraj nič-energijske že od 31. decembra 2018.

Razvojni načrti operaterjev sistema

Operaterji energetskega sistema so operater prenosnega omrežja električne energije (ELES), operater distribucijskega omrežja električne energije (SODO) ter operater prenosnega sistema zemeljskega plina (Plinovodi). Vsi operaterji morajo vsaki dve leti sprejeti razvojne načrte za posodobitev in izgradnjo sistema za najmanj deset let.

Državna rudarska strategija

V državni rudarski strategiji so določene smernice za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Sloveniji. Vsebuje načrt nahajališč mineralnih surovin, okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov.