Viri energije v Sloveniji

S podatki, ki pojasnjujejo njihovo ustreznost za izpolnjevanje ciljev trajnostne energetike, so opisani naslednji viri energije:

Trdna goriva
Naftni proizvodi
Zemeljski plin
Jedrska energija
OVE in neobnovljivi industrijski odpadki

Za vsak vir energije so podani podatki o njegovem deležu v energetski mešanici, o njegovem vplivu na uvozno odvisnost Slovenije oz. o zalogah energenta v Sloveniji, ter o njegovih prednostih in slabostih. Podane so informacije o vplivih rabe posameznega vira na človeka in okolje, ter o njegovih cenah in, kjer je relevantno, o finančnih podpornih mehanizmih za posamezen vir. Ob koncu je dodano še poglavje o prihodnosti vira energije v Sloveniji po letu 2020. Do tega leta je namreč zakonodaja sprejeta in se izvaja, cilji, ki segajo v srednjeročno in dolgoročno prihodnost, pa morajo biti še sprejeti in preliti v ustrezno zakonodajo.

Čeprav so opisani posamezni viri ločeno, pa ni primerno, da se ustreznost posameznega vira energije presoja ločeno od ostalih virov. Vedno je treba imeti pred očmi predvideno porabo in za to potrebno proizvodnjo energije, ter sestavo energetske mešanice. Vsak posamezen vir ima namreč prednosti in slabosti, šele celota pa lahko predstavlja neko optimalno, družbeno sprejemljivo kombinacijo trajnostne energetske mešanice.

Trdna goriva

zemljevid-trdna-goriva-premogovniki

Slovenija ima tri premogovniške lokacije, od katerih deluje le še Premogovnik Velenje. Domačo proizvodnjo predstavljata lignit in rjavi premog, njuna proizvodnja se iz leta v leto zmanjšuje. Zmanjšuje se tudi končna poraba vseh trdnih goriv, od 2007 do 2012 se je poprečno letno zmanjšala za 11,8 %.
oskrba_s_trdnimi_gorivi

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

Leta 2015 je premog zavzemal v energetski mešanici 13 %, leto prej pa 15 %. Leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje (http://www.tet.si), poskusno pa je začel obratovati 6. blok Termoelektrarne Šoštanj (http://www.te-sostanj.si/si/). Sestavlja jo več blokov, od katerih so najstarejši zaustavljeni:

Enota Inštalirana moč Moč na pragu (MW) Leto pričetka obratovanja Predvideno leto zaustavitve
Blok 1 (zaustavljen) 30 MW 25 MW 1956 2010
Blok 2 (zaustavljen) 30 MW 25 MW 1960 2008
Blok 3 (zaustavljen) 75 MW 55 MW 1960 2015
Blok 4 275 MW 248 MW 1972 2015
Blok 5 345 MW 305 MW 1977 2027
Blok 6 727 MW 545,5 MW 2014 2054

Premogovnik Velenje ima na svoji spletni strani objavljen podatek, da njihove zaloge zadostujejo še za 40 let oskrbe Slovenije z lignitom pri današnji količini izkopa, prav toliko je tudi življenjska doba TEŠ 6.

V Sloveniji obratuje še soproizvodnja električne energije in toplote TE-TOL, ki na leto proizvede do 1.350 GWh toplotne energije in 400 GWh električne energije. Uporablja le uvožen indonezijski premog, ki manj onesnažuje okolje in ima večjo kurilno vrednost od slovenskega. Od leta 2008 pa se uporabljajo tudi leseni sekanci, s katerimi proizvedejo okoli 8 % električne in toplotne energije.

Merjeno količinsko, je Slovenija v letu 2012 uvozila 13 % premoga, glede na energetsko vrednost pa je uvoz znašal preko 20 %.

Prednosti in slabosti:

Domači vir

Slovenija ima lokacijo lignita na svojem ozemlju, zaradi česar znižuje svojo uvozno odvisnost. A rezerve premoga na lokaciji so zelo omejene, po podatku Premogovnika Velenje zadostujejo še za 40 let. Poleg majhnih zalog je slabost tudi to, da imamo nizkokalorični premog – lignit.

Delovna mesta

Izkoriščanje premoga je v Sloveniji razumljeno tudi kot socialni inštrument, kot možnost zaposlovanja v Šaleški dolini. Zadnji dan v letu 2013 je družba štela 1.333 zaposlenih. A z oblikovanjem skupnega trga elektrike in plina v EU je tudi slovenska energetika vedno bolj podvržena pravilom konkurence. V skladu z evropskimi in slovenskimi cilji bo Slovenija morala s sistemskimi ukrepi poskrbeti za odpiranje novih delovnih mest na področju trajnostnih tehnologij.

Izpusti toplogrednih plinov

Mednarodna skupina znanstvenikov, ki delujejo pod okriljem ZN, že več desetletij opozarja na spremembe podnebja zaradi izpustov toplogrednih plinov. Med njimi je najpomembnejši ogljikov dioksid, ki nastaja v elektrarnah, prometu in industriji, vendar odvisno od tega, kateri energent uporabljajo in od tega, kakšni kemični procesi potekajo v njihovih proizvodnih postopkih. Kurjenje fosilnih goriv (premoga, nafte in plina) prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, saj je v glavnem iz ogljika, zato pri izgorevanju premoga nastajajo velike količine CO2.

Kisel dež

V procesu gorenja premoga nastajata tudi žveplov dioksid in dušikovi oksidi. V atmosferi se lahko spremenijo v žveplovo ali dušikovo kislino, ki se topita v vodi in tako povzročata kisel dež. Zaradi strožjih standardov glede vsebnosti žvepla in dušika v premogu, se je kislost nad Evropo po letu 1980 zmanjšala.

Odpadki ob zgorevanju premoga

Največji del odpadkov predstavlja elektrofiltrski pepel, sledita sadra in žlindra. Večino teh odpadkov proizvede TEŠ, TE-TOL pa le manjši delež, saj uporablja bistveno bolj kakovosten premog. Večina teh odpadkov se uporabi za polnilni material v rudnikih, del pa za proizvodnjo cementa in betona. Žal so na spletni strani Agencije za okolje objavljeni le podatki do leta 2008, ki za leto 2015 niso več reprezentativni. Medtem je nehala delovati Termoelektrarna Trbovlje, v TE-TOL pa so leta 2008 premogu začeli dodajati lesne sekance.

Tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika

S to tehnologijo se ogljik zajame, preden je spuščen v atmosfero in shrani v ustrezne geološke sestave. Na ta način se zmanjša onesnaževanje ozračja. Problem pa je, da so te tehnologije drage in ni tržnih spodbud za njihovo uporabo. Problematično je tudi varno shranjevanje ogljikovega dioksida. Možnost bi bila razvoj tehnologij, ki ogljikov dioksid pretvarjajo v človeku uporabne produkte.

Spremembe okolja

Zaradi kopanja lignita so se tla v Šaleški dolini začela ugrezati. Danes so na več lokacijah nastala jezera, prihaja do premikanja površin in plazenja brežin.
Vplivi na zdravje ljudi

Eden od parametrov, s katerim se meri vpliv energentov na zdravje ljudi, je število smrti na proizvedeno kWh pri določenem energentu. Največ smrti povzroči raba premoga, predvsem je pomemben njegov negativni vpliv na dihala. Primerjava med posameznimi energenti:

Energent Št. smrti/1012kWh Prispevek v energetiki
Premog – Kitajska 280.000 75 % kitajske elektrike
Premog – globalno poprečje 170.000 50 % globalne elektrike
Premog – ZDA 15.000 44 % elektrike ZDA
Nafta 36.000 36 % energije
Biomasa in biogoriva 24.000 21 % globalne energije
Naravni plin 4.000 20 % globalne elektrike
Hidro 1.400 15 % globalne elektrike
Sončna energija 440 < 1 % globalne elektrike
Veter 150 » 1 % globalne elektrike
Jedrska energija 90 17 % globalne elektrike

Koliko škode povzročajo energenti, je odvisno tudi od kakovostne zakonodaje in njenega izvajanja. Tabela kaže, da uporaba premoga na Kitajskem povzroči skoraj 20-krat več smrti kot v ZDA, saj so okoljski standardi za uporabo premoga v ZDA mnogo višji kot na Kitajskem.

Trdna goriva po letu 2020

Glede na sprejete okoljsko-energetske cilje premog za razvoj evropske energetike ni perspektivno gorivo. Potencialno bi lahko bil del energetske mešanice, če bi postala tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika komercialna. Nizkoogljični scenariji v dokumentu Energetski načrt 2050 predvidevajo, da bi tehnologija CCS postala komercialna do leta 2030. V ločenem scenariju Podaljšano zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida pa je predpostavljena raba tehnologije CCS na kasnejši čas.

Enako velja za Slovenijo, ki bi se tudi ob komercializaciji CCS morala spopasti s problemom, kam shranjevati zaloge ogljikovega dioksida. Poleg tega so zaloge premoga pri nas majhne in segajo le še v nekaj bližnjih desetletij, ki sovpadajo z življenjsko dobo TEŠ6.

Predlog usmeritev za EKS predvideva prepoved investicij v premogovne tehnologije, po letu 2055 pa tudi prepoved uporabe premoga v vseh obstoječih napravah.

Naftni proizvodi

zemljevid-naftni-proizvodi

Slovenija nima lastnih črpališč nafte in je 100 % uvozno odvisna. Po krizi leta 2008 se je poraba nafte zmanjševala na področjih gradbeništva in v gospodinjstvih, medtem ko se je na področju prometa z letom 2011 začela spet povečevati.

koncna_poraba

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

Naftni proizvodi so v letu 2015 predstavljali 34 % celotne slovenske energetske mešanice.

cene_naftnih_proizvodov

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

Cene surovin so po gospodarsko-finančni krizi leta 2008 strmo padale, a so nato po letu 2009 začele ponovno rasti. Dajatve ves čas kontinuirano rastejo. Maloprodajne cene naftnih proizvodov so sestavljene iz cene energenta (brez dajatev), trošarine in DDV. Leta 2010 je bil uveden dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, 2012 taksa za CO2, leta 2014 pa prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije. Več o cenah je objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Notranji trg.

Prednosti in slabosti

Infrastruktura

Daleč največ naftnih proizvodov se uporabi v prometu. Njihova uporaba je enostavna, saj je infrastruktura že zgrajena. Uvajanje drugih energentov v promet bo terjalo velika investicijska vlaganja v razvoj ustrezne infrastrukture.

Uvozna odvisnost

Slovenija nima lastnih črpališč nafte, zato je popolnoma uvozno odvisna.

Izpusti toplogrednih plinov

Nafta, skupaj s premogom in plinom prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, nafta pa se glede na emisije CO2 na proizvedeno enoto energije umešča med premogom in naravnim plinom. Ker je promet drugi največji onesnaževalec in njegov delež raste, bo potrebno nafto v prihodnosti v celoti ali v velikem deležu zamenjati z alternativnimi gorivi.

Naftni proizvodi po letu 2020

Po načrtih EU bi emisije v prometu do leta 2030 lahko zrasle še za 20 % oz. se znižale do 9 % glede na leto 1990. Po izračunih Evropske komisije pa se morajo do leta 2050 znižati najmanj za 54 %. Energetski načrt 2050  predvideva, da bo nafta »verjetno ostala v mešanici energetskih virov tudi leta 2050 in se bo kot gorivo uporabljala predvsem v delu potniškega in tovornega prometa na dolge razdalje«.

Alternativna goriva v prometu so biogoriva, proizvedena iz surovin, ki se ne uporabljajo za hrano, ter električna energija, če je proizvedena iz trajnostnih virov energije. Katera opcija bo prevladala, še ni jasno. Vse terjajo velike investicije tako v raziskave in razvoj, kot tudi v vzpostavitev ustrezne infrastrukture.

V usmeritvah za EKS je predlagano, da se v Sloveniji do 2035 energetska raba naftnih derivatov prepolovi in da prenehamo uporabljati kurilno olje za ogrevanje. Leta 2055 naj bi prenehali uporabljati naftne derivate za energetsko rabo. Predvideva se 100 % elektrifikacija v osebnem in javnem prometu.

Zemeljski plin

Slovenski prenosni plinovodni sistem

slovenski_prenosni_plinovodni_sistem

Po podatkih Agencije za energijo (http://www.agen-rs.si/slovensko-prenosno-omrezje1) obsega slovenski prenosni plinovodni sistem 1.121 kilometrov plinovodov s kompresorskima postajama v Ajdovščini in v Kidričevem. Deljen je v štiri območja: magistralni plinovod (M1) od Ceršaka do Rogatca, (M2) od Rogatca prek Podloga do Vodic in (M4) od Roden do Novega mesta z nazivnim tlakom 50 barov ter magistralni plinovod (M3) od Šempetra pri Novi Gorici do Vodic z nazivnim tlakom 67 barov. Povezan je s prenosnimi sistemi Italije, Avstrije in Hrvaške.

Razvejanost slovenskega plinovodnega sistema

razvejanost_plinovodnega_sistema

Razvejanost plinskega sistema v Sloveniji je različna in priključitev na plinovodni sistem ni možna v vseh občinah. Sivo obarvane površine predstavljajo občine z operaterji distribucijskih sistemov, zeleno obarvane površine pa so potencialno priključljive občine.
Poraba plina se je v Sloveniji s krizo leta 2008 začela zniževati, le na področju gospodinjstev se le-ta rahlo povečuje. Tako se je od 2007 do 2012 poraba plina v končni rabi energije v poprečju znižala za 6,6 % letno, medtem ko je v gospodinjstvih letno v poprečju zrasla za 6,6 %. Leta 2015 je bil delež zemeljskega plina v slovenski energetski mešanici 10 %.
zemeljski_plin

Vir podatkov za diagram: MzI, Portal energetika

Slovenija ima lastna nahajališča zemeljskega plina, saj ga v severovzhodni Sloveniji črpamo že več kot 70 let. Domača proizvodnja plina je danes zelo nizka. Trenutno potekajo raziskave v dveh vrtinah v Petišovcih, ki so pokazale na potencialno velike zaloge plina. Na obe vrtini vgrajujejo ustrezno opremo za proizvodnjo plina, ter obnavljajo infrastrukturo (plinovodi, merilniki, regulacijska postaja) za njegov prenos, pridobiti pa morajo še ustrezna dovoljenja za komercialno črpanje plina.

cene_plina

Vir podatkov: Eurostat

Cene plina v Sloveniji so odvisne od cen na mednarodnih trgih, še posebej po letu 2013, ko se je število ponudnikov plina v državi povečalo. Diagram kaže cene plina, vključno z davki in prispevki.

Prednosti in slabosti

Izpusti toplogrednih plinov

Plin, skupaj s premogom in nafto prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, sledita nafta in plin. Razmerje med emisijami CO2, ki jih omenjeni trije energenti povzročijo na enoto energije, je 2 : 1,5 : 1 (premog : nafta : naravni plin). Naravni plin je metan, ki pri izgorevanju proizvaja vodo in CO2.

Uvozna odvisnost

Slovenija plin skoraj v celoti uvaža iz dveh držav, Alžirije in večinsko iz Rusije. Pri tem se skupaj z EU sooča s problemom velike uvozne odvisnosti za ta energent iz ene države, to je Rusije. To povečuje ranljivost in zmanjšuje neodvisnost države. Zato Slovenija podpira evropske politike za diverzifikacijo virov energije, njihovih poti (plinovodov), ter držav, iz katerih jih uvažamo.

Nekaj podatkov o odvisnosti EU od uvoženega ruskega, natančneje Gazpromovega, plina:

– Gazprom proizvede 75 % vsega ruskega plina,
– povsem ali blizu 100 % odvisnosti so Finska, Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Češka, Bolgarija,
– 61 % Avstrija, 60 % Grčiija, 53 % Poljska,
– Gazprom posega v lastništvo distribucijskega omrežja na Finskem, pa prenosnega omrežja v Vzhodni Evropi, Nemčiji, VB,
– Gazprom ima tudi deleže v lastništvu podzemnih skladišč plina v Avstriji, Nemčiji, Latviji.

Omenjene so le DČ, sicer pa je vpliv Gazproma velik tudi v tretjih državah.

Domači vir

V Sloveniji so nahajališča zemeljskega plina v peščenjakih, za katere stroka s 50 % verjetnostjo trdi, da zadoščajo za približno 10 letno oskrbo Slovenije s plinom.

Delovna mesta

V Sloveniji je ustrezno znanje in so investitorji, ki so že doslej vlagali v raziskave, interes pa je tudi zagnati proizvodnjo plina iz peščenjakov. Na ta način bi omogočili ne le delovna mesta na črpališču plina, temveč tudi v bližnji tovarni metanola, ki je bila leta 2010 zaprta. Za svoje uspešno poslovanje namreč potrebuje neočiščen zemeljski plin.

Vplivi na okolje pri hidravličnem lomljenju

Postopek hidravličnega lomljenja poteka tako, da izvrtajo vrtine, skozi katere na umeten način z mešanico vode in dodatkov pod visokim tlakom povzročijo razpoke, skozi katere se sprosti plin. Znani so okoljski problemi, ki so nastali v ZDA pri hidravličnem lomljenju v skrilavcih, predvsem onesnaženje podtalnice s kemikalijami, raba velikih količin vode, ki lahko poruši ravnovesje podtalnice in pomanjkanje le-te, ter potresi.

Kakšni so dejanski okoljski vplivi, je odvisno od geološke sestave tal ter agresivnosti tehnološkega postopka. V Petišovcih poteka hidravlično lomljenje v peščenjakih (ne v skrilavcih kot v ZDA) in razpoke v kamenini povzročijo z mešanico vode, mineralnih zrn in kemičnih dodatkov (0,3 %). Poleg tega, da je kemikalij zelo malo, pa v postopku porabijo tudi količinsko manjše količine vode, zato ravnovesje podzemnih vod ni ogroženo. Za preprečevanje onesnaženja skrbi še naravna prepreka – geološke plasti. Hidravlično lomljenje poteka na globini 2700 m – 3000 m, podtalnica je na globini do 150 m, geotermalna voda med 800 m do 1600 m. Podatki so povzeti s spletne strani družb, ki izvajajo raziskave na vrtinah v Petišovcih, kjer je objavljena tudi spodnja tabela, ki primerja izkoriščanje plina v ZDA in v Sloveniji.

Rezervoarske značilnosti ZDA Petišovci
Tip rezervoarja Skrilavec Peščenjak
Število vrtin na eno plinsko polje 3,000-10,000 15-20
Število lomljenj na vrtino 30-50 4-6*
Tekočina za lomljenje – količina za eno lomljenje 5,000-20,000 m3 100-500 m3
Dolžina raztezanja razpok 300-500 m 70-100 m
Globina rezervoarske geološke formacije 150-2,500 m 2,200-3,500 m
Globina vodonosnika s pitno vodo 150-400 m < 20 m
Globina vodonosnika s toplo (geotermalno) vodo < 1,200 m
Debelina neprepustnih glinavcev nad plinonosnimi peščenjaki Petišovci-globoko 80-200 m


Zemeljski plin po letu 2020

V Energetskem načrtu za leto 2050 sta za vlogo plina v energetski mešanici predvideni dve temeljno različni možnosti. Če se bo zajemanje in shranjevanje ogljika razvilo do tržno zanimive stopnje, bo plin nizkoogljična tehnologija. Da bo EU dosegla zastavljene podnebno-energetske cilje, se mora komercializacija te tehnologije zgoditi najkasneje do leta 2030. V nasprotnem primeru pa bo plin dolgoročno zanimiv le kot prožna rezervna zmogljivost za zagotavljanje zanesljivosti napajanja, kadar bo oskrba iz obnovljivih virov energije nizka.

V Sloveniji bo poraba plina odvisna od gospodarskih razmer ter od tega, kako uspešna bo država pri aktivnostih za bolj učinkovito rabo energije. Po predvidevanjih Agencije za energijo lahko v prihodnje pričakujemo stabilno porabo zemeljskega plina.

V predlogu usmeritev za EKS je predvidena raba zemeljskega plina v kombinaciji z OVE za ogrevanje, ter v SPTE za daljinsko ogrevanje. Predviden je tudi kot energent v tovornem prometu. V dokumentu je tudi odprta možnost za pridobivanje domačega zemeljskega plina.

Jedrska energija

V Sloveniji obratuje ena jedrska elektrarna, to je Nuklearna elektrarna Krško (NEK). Njeno komercialno obratovanje se je začelo januarja 1983 z močjo 632 MW. Leta 2000 je bila posodobljena in od tedaj je njena moč na pragu 696 MW. Leta 2014 je jedrska energija zavzemala v slovenski energetski mešanici 24 %.
jedrska_elektrika
Vir podatkov: Statistični urad RS

Zaradi narave jedrske reakcije proizvodnja jedrskih elektrarn ne niha, je stabilna in zagotavlja pasovno energijo. Obratovanje je prekinjeno v primeru vzdrževanja ali menjave goriva. NEK deluje na zmanjšani moči le v primeru zelo vročih in suhih poletij, ko je pretok Save zelo nizek.

V Sloveniji je bil leta 1976 ustanovljen Rudnik urana Žirovski vrh, od leta 1990 v njem niso več izkoriščali uranove rude. Danes je rudnik trajno zaprt, izvaja se nadzor nad vplivi na okolje. Uranovo rudo NEK kupuje v tujini, gorivne elemente izdeluje Westinghouse iz ZDA. Del gorivnih elementov se menja na 18 mesecev. Največje zaloge urana se nahajajo v Avstraliji, Kazahstanu in Kanadi, samo Avstralija in Kanada proizvedeta skupaj več kot polovico svetovne proizvodnje urana.

Nihanja cen uranovega oksida
nihanje_cen_uranovega_oksida
Vir: Svetovno jedrsko združenje

Po letu 2000 je bil trg uranove rude živahnejši kot desetletje pred tem. Vendar pa se nihanja cen rude ne odražajo močno v ceni energije. Sama uranova ruda namreč predstavlja le majhen delež celotnih proizvodnih stroškov v jedrski elektrarni. Cena goriva predstavlja približno 12 % celotnih stroškov proizvodnje elektrike v jedrski elektrarni.

Po podatkih Foratoma zadoščajo danes znane zaloge uranove rude za sedanjo proizvodnjo in njeno povečanje za 120 let, nova najdišča imajo potencial za 300 let, nove tehnologije in recikliranje goriva pa imajo potencial za zadostitev potreb po energiji več tisoč let.

Prednosti in slabosti

Izpusti toplogrednih plinov

Proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah ne povzroča izpustov toplogrednih plinov. Če upoštevamo emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi izgradnje elektrarne in njene razgradnje, ter pri proizvodnji goriva, so le te primerljive z emisijami zaradi vetrnih elektrarn, merjeno na enoto proizvedene električne energije.

Cene električne energije

Električna energija, proizvedena v jedrskih elektrarnah v EU, ima vključene tudi zunanje stroške. To pomeni, da so v ceno vključeni tudi stroški razgradnje elektrarn in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Obstajajo številne študije s primerjavami cen električne energije, v katerih rezultati niso popolnoma enaki. A jedrska energija se izkazuje kot cenovno ugoden vir električne energije, cenejši od večine obnovljivih virov energije in od premoga. Gibanje cen v prihodnosti pa bo seveda zelo odvisno od tega, kako resno bo človeštvo ukrepalo proti podnebnim spremembam in kako temeljito bo uvajalo nizkoogljične tehnologije.

Cene električne energije za kombinirano plinsko-parno turbino (CCGT), premog (Coal) in Jedrsko energijo (Nuclear)
cene-bazicne-energije
Vir: IEA, NEA, OECD: Projected Costs of Generating Electricity, 2015 Edition

Zgornji diagram podaja primerjavo cen za tehnologije, ki se uporabljajo za proizvodnjo pasovne električne energije. Objavljen je v poročilu o predvidenih stroških električne energije, ki je bilo pripravljeno pod okriljem Mednarodne agencije za energijo, Agencije za jedrsko energijo in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pri izračunu stroškov je bilo predpostavljeno, da bodo elektrarne začele obratovati leta 2020, cena ogljika je 30 US $/t, diskontne stopnje pa so tri: 3 %, 7 % in 10 %. Bolj kot same absolutne številke so zanimiva relativna razmerja, torej primerjava cen električne energije, proizvedene iz različnih virov energije. Ker je začetna investicija v izgradnjo jedrske elektrarne velika, ima velik vpliv na predvideno ceno električne energije izbrana diskontna stopnja.

Radioaktivni odpadki

Pri obratovanju jedrskih elektrarn nastanejo radioaktivni odpadki. Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK se predelajo ter skladiščijo na lokaciji NEK. Do leta 2023 pa bo zgrajeno odlagališče, kamor bodo ti odpadki odloženi za stalno. Po približno 300 letih bo njihova radioaktivnost tako nizka, da ne bodo več nevarni. Izrabljeno jedrsko gorivo je shranjeno v skladišču na lokaciji NEK. Agencija za radioaktivne odpadke spremlja razvoj na tem področju in je vpeta tudi v pobudo za izgradnjo regionalnega odlagališča. Odločitev je pomaknjena v prihodnost, saj bo prvo odlagališče za visoko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo zgrajeno predvidoma v naslednjih letih na Finskem, sledi Švedska, nato Francija. Drugje v svetu bodo tovrstna odlagališča zgrajena kasneje.

Tehnološke rešitve za trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov obstajajo, a so težave z umeščanjem objektov v prostor, saj jim ljudje nasprotujejo.

Jedrske nesreče

Nesreče se dogajajo pri uporabi katerekoli tehnologije. A v primeru jedrske nesreče lahko pride do posledic, ki zajamejo veliko ozemlje in jih je težko odpraviti. V primeru nesreče v Černobilu je radioaktivni oblak zajel velik del evropskega prebivalstva, radioaktivnemu sevanju je bilo izpostavljeno okolje v primeru nesreče v Fukushimi. Problematično je to, da ljudje povišanega radioaktivnega sevanja ne zaznajo, zato se morajo v primeru jedrske energije zanesti na verodostojno, pravočasno in odgovorno ravnanje vseh, za varnostno kulturo odgovornih inštitucij.

Varnostna vprašanja

Države, ki razvijajo znanje na področju varne rabe jedrske energije, lahko potencialno razpolagajo tudi z znanjem za izdelavo atomske bombe. Zato so pod okriljem Združenih narodov v Mednarodni agenciji za atomsko energijo postavili standarde, ki omogočajo varno rabo jedrske energije in omogočajo mednarodnim inšpektorjem nadzor nad jedrskim materialom v državah. Težava je, da vse države pravil ne spoštujejo. Znan je primer Irana, ki je razvijal jedrski program, za katerega ni dopustil mednarodnega nadzora. Leta 2015 pa je bil v pogajanjih s to državo dosežen sporazum, ki obeta večje zaupanje v iranski jedrski program.

Zaupanje javnosti

Jedrske elektrarne so kompleksni sistemi, katerih delovanje je povprečno izobraženemu človeku težko razumeti. Ljudje nanje gledajo skozi prizmo tveganja, ki pa mu pogosto nadenejo možno osebno čustveno utež. Tveganje je v objektivnem matematičnem jeziku zapisano kot produkt pogostosti neželenega pojava in njegovih posledic. Če se pojav zgodi večkrat, pa so posledice relativno majhne, ga dojemamo kot sprejemljivega (prometne nesreče). Če se pojav zgodi zelo redko, a so posledice velike, ga dojemamo kot nesprejemljivega (letalske nesreče).

Jedrske nesreče bi lahko imele tako velike posledice, da je prav, da je obratovanje jedrskih elektrarn zastavljeno tako, da je jedrska varnost na prvem mestu. V dveh največjih nesrečah, Černobilu in Fukušimi, temu ni bilo tako.

Številke kažejo, da je raba jedrske energije doslej povzročila manj smrti od ostalih virov energije:

Energent Št. smrti/1012kWh Prispevek v energetiki
Premog – Kitajska 280.000 75 % kitajske elektrike
Premog – globalno poprečje 170.000 50 % globalne elektrike
Premog – ZDA 15.000 44 % elektrike ZDA
Nafta 36.000 36 % energije
Biomasa in biogoriva 24.000 21 % globalne energije
Naravni plin 4.000 20 % globalne elektrike
Hidro 1.400 15 % globalne elektrike
Sončna energija 440 < 1 % globalne elektrike
Veter 150 » 1 % globalne elektrike
Jedrska energija 90 17 % globalne elektrike

Jedrska energija po letu 2020

V Energetskem načrtu 2050 je jedrska energija omenjena kot možen vir nizkoogljične energije. Omenjen je različen pristop držav do tega vira energije. Nekaterim državam članicam se zdijo tveganja v zvezi z jedrsko energijo nesprejemljiva, druge pa jedrsko energijo obravnavajo kot varen, zanesljiv in cenovno dostopen vir za nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Omenjen je tudi razvoj novih tehnologij, ki bodo izboljšale varnost in omogočile varno odlaganje radioaktivnih odpadkov. Evropska komisija v dokumentu tudi zapiše, da »analiza scenarijev kaže, da jedrska energija prispeva k nižjim sistemskim stroškom in cenam električne energije.«

Evropska unija je vključena v globalni raziskovalno-razvojni projekt izrabe fuzijske energije, v njem aktivno sodeluje tudi Slovenija. Demonstracijski reaktor ITER naj bi začel z obratovanjem v Cadarashu (Francija) do leta 2020, do leta 2050 pa naj bi bile razvite komercialne fuzijske elektrarne.

V predlogu usmeritev EKS je predvideno, da bomo v Sloveniji jedrsko energijo uporabljali dolgoročno, tudi po izteku življenjske dobe obstoječe NEK.

Obnovljivi viri energije in neobnovljivi industrijski odpadki

Opis obnovljivih virov energije je podan v skupnem poglavju. Imajo namreč skupne glavne karakteristike: zavzemajo majhen delež v energetski mešanici, so domači viri energije, večina ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, država spodbuja njihovo rabo, z večanjem njihovega prispevka k proizvodnji električne energije se sistem decentralizira, viri so manj zanesljivi, kar terja dodatne zmogljivosti (regulacijo in shranjevanje energije).

Podatki so povzeti po Kazalcih okolja v Sloveniji, ki jih letno objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.
gibanje_deleza_ove
Vir: Institut Jožef Stefan, 2014; Statistični urad, 2014

Delež OVE v bruto rabi končne energije od leta 2008 narašča in je v letu 2014 dosegel 22 %. Od zakonodajnega cilja, da OVE v letu 2020 dosežejo vsaj 25% delež, je bila Slovenija oddaljena za 3 %. Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal kot posledica gospodarske krize na eni ter povečanje rabe OVE na drugi strani. K slednji sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe OVE v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn.

V letu 2014 je bio največ OVE porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (56 %) in proizvodnjo električne energije (40 %).
struktura_ove
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014

Med energenti iz skupine OVE leta 2013 sta prevladovala les in druga trdna biomasa s 50,6 %, sledila je vodna energija s 35,1 %, nato tekoča biogoriva s 5,3 %, geotermalna energija s 3,4 %, bioplin s 3,1 % ter sončna energija z 2,5 %.
struktura_ove_1992_2013
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014

Do leta 2006 sta v strukturi OVE po energentih prevladovala biomasa in hidroenergija, ki imata sicer še vedno prevladujoč delež. Vendar so zaradi ukrepov politik oz. spodbud po letu 2006 postali opazni deleži biogoriv, geotermalne energije (za ogrevanje) ter bioplina in sončne energije (predvsem na področju proizvodnje električne energije). Predvsem zadnja dva sta v času od 2009 do 2013 beležila hitro rast, ki pa se je v letu 2014 ustavila zaradi nižjih finančnih spodbud.

Delež rabe lesne biomase je glede na veliko pokritost Slovenije z gozdovi pričakovan. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih, sledita industrija in transformacije. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve, kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba biomase v gospodinjstvih močno povečala in še vedno raste zaradi različnih dejavnikov: višje cene kurilnega olja, gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visok delež lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter propadanje lesno predelovalne industrije. Leta 2013 se je raba povečala za 19 %, vendar je bila glede na leto 2000 še vedno nižja za 27 %. V transformacijah se je raba lesne biomase povečala. Leta 2013 je bila za 121 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in TE-TOL. V letih 2009-2013 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Zaradi spodbud ministrstva, pristojnega za energijo, narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Drugi najpomembnejši obnovljivi vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2013 znašala 4.613 GWh (brez črpalne HE), kar je za 18,5 % več kot leto prej. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2013 povečale za 30 % zaradi obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2019 naj bi bili zgrajeni še zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr.

Raba bioplina se je v obdobju 2000 – 2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo strožjim standardom pri uporabi vhodnih substratov.

Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije je bila leta 2013 za 3 % višja kot leto prej. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 32 % glede na leto 2012).

V letu 2013 je bil delež geotermalne energije v oskrbi z OVE v Sloveniji 3,4%, pri čemer se je geotermalna energija v veliki večini uporabljala za ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk.

Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2010 narašča. V letu 2011 se je raba zmanjšala za 20,7 %. V letih 2012 in 2013 se je rast nadaljevala. Leta 2013 je znašala 15,6 %. Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2013 povečal glede na predhodno leto in je znašal 3,1 %. To je občutno manj od cilja 6,5 %, zastavljenega z evropsko zakonodajo. Ker so bile oprostitve trošarin na biogoriva, ki so primešana fosilnim gorivom, leta 2014 ukinjene, bo doseganje ciljev še težje.

Večja raba OVE se v Slovenji spodbuja z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbujajo Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami ter veliki zavezanci po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo, pristojno za energijo. Proizvodnjo električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, vendar od leta 2014 dalje samo 100 % biogogriva. Poleg tega morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil.

Prednosti in slabosti

Ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov

Uporaba OVE v primerjavi s fosilnimi viri sprošča zanemarljive količine izpustov toplogrednih plinov. Izpusti, ki nastajajo pri rabi biomase, so nevtralni z vidika sproščanja CO2 kot najbolj pomembnega toplogrednega plina. V primeru trajnostne rabe biomase v energetske namene, se v atmosfero sprostijo enake količine CO2 kot bi se sprostile ob siceršnji naravni, biološki razgradnji biomase.

Neomejene zaloge

Ključna prednost glede na fosilne vire in uran je v tem, da se ti obnavljajo le v geološkem času, ki ga merimo v milijonih let, medtem ko se obnovljivi viri energije lahko pod pogoji trajnostnega ravnanja z njimi obnavljajo v časovnih obdobjih od nekaj mesecev do nekaj deset let, se pravi v času človeškega življenja.

Domači vir energije

OVE nimajo svojih nahajališč, temveč se različni viri nahajajo skorajda kjerkoli v svetu. Ker EU nima lastnih večjih zalog nafte, plina, kakovostnega premoga ter urana, in tudi ne geo-strateškega nadzora nad glavnimi zalogami (kot ga imajo ZDA, Rusija in Kitajska), je usmerjenost Unije v uporabo OVE razumljiva. EU je vodilna na področju tehnologij za izrabo energije iz obnovljivih virov in ima 40 % svetovni delež pri patentih s področja energije iz obnovljivih virov, leta 2012 pa se je skoraj polovica (44 %) svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) nahajala v EU  Kratki vodič po Evropski uniji – 2015 ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV;

Decentraliziran razvoj

OVE so pomembni tudi z vidika razvoja lokalnih, decentraliziranih sistemov oskrbe z energijo in energetskimi storitvami, pri katerih so stroški in koristi prostorsko bolj enakomerno porazdeljeni. Razvijajo se nove oblike udeležbe državljanov pri oskrbi z energijo bodisi v obliki t.i. »prosumerjev« t.j. tistih, ki proizvajajo energijo za lastno oskrbo in presežno proizvodnjo prodajajo v javna omrežja, bodisi v obliki zadružništva (npr. v Nemčiji pri vetrnih farmah) in komanditnih družb (npr. Avstrija pri oskrbi z lesno biomaso).

Uporaba odpadkov iz OVE

Odpadki, nastali pri pretvorbi biomase v končno energijo, se lahko neposredno ali preko kompostiranja uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu. Po podatkih portala ecos  predelava gnoja in gnojevke v bioplinarnah zmanjšuje vsebnost dušika v gnojilu in močno zmanjšuje njegov neprijeten vonj ter omogoča manjšo uporabo kemijskih zaščitnih sredstev.

Nizka energetska gostota in /ali nizek izkoristek

Fosilna goriva imajo v primerjavi z OVE veliko energetsko gostoto. Naprave za pretvorbo fosilnih goriv v električno energijo ali toploto so za nekaj velikostnih redov manjše kot naprave, ki v električno energijo pretvarjajo OVE. Generator moči 600 MW je mogoče spraviti pod motorni pokrov večjega avtomobila, vetrna elektrarna z maksimalno enako močjo pa ima premer rotorja med 40 in 50 m, medtem ko rotorsko območje obsega okoli 1500 m2 (Vir podatkov)

Poleg manjše energetske gostote imajo nekatere tehnologije OVE izkoristek znatno nižji od klasičnih virov energije, čeprav gre za razlike znotraj istega velikostnega razreda. Motor z notranjim izgorevanjem za proizvodnjo električne energije ter sodobne elektrarne na fosilna goriva imajo izkoristek med 30% in 40%, medtem ko imajo PV moduli, ki so v prodaji, praktično povprečni izkoristek le med 10% in 15%, izkoristek najboljših laboratorijskih PV modulov pa se približuje 40%. (Vir podatkov)

Nezanesljivost

Delovanje naprav za pretvorbo energije na osnovi energije sončnega sevanja (sonce, voda, veter) je odvisno od naravnih pogojev, ki niso konstantni. Zato je njihov večji delež v energetski mešanici možen le na velikih energetskih trgih, v kakršnega se razvijata trg elektrike in plina EU. Večja razširjenost in raznovrstnost tehnologij OVE, njihova integracija ter razvoj »pametnih« energetskih omrežij vse bolj odpravljajo to pomanjkljivost.

Visoke cene energije iz OVE

Večina sodobnih tehnologij za rabo OVE zahteva višje investicije kot so potrebne za enake energetske produkte oz. storitve na osnovi sistemov za rabo fosilnih goriv. Razvoj vetrnih turbin, foto-napetostnih elektrarn in elektrarn na koncentrirano energijo sončnega sevanja na ustreznih lokacijah pa je že pripeljal do tega, da so stroški proizvodnje konkurenčni, če je pri vseh virih energije ustrezno upoštevana cena za onesnaževanje okolja. Države, ki želijo spodbujati razvoj tehnologij OVE, za njihovo rabo zagotavljajo različne vrste finančnih in administrativnih podpor ali subvencije.

Primerjava cen električne energije v sončnih (Solar PV) in vetrnih (Onshore wind) elektrarnah v letih 2010 in 2015
primerjava_cen
Vir: IEA, NEA, OECD: Projected Costs of Generating Electricity, 2015 Edition

Študija IEA, NEA in OECD o cenah električne energije kaže, da se cene obnovljivih virov energije nižajo. Zgornja slika, ki prikazuje cene električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn leta 2010 in 2015, jasno kaže, da znižanje cen še posebej velja za foto-napetostne elektrarne.

Integracija v obstoječe sisteme oskrbe z energijo

Kadar gre za velik delež proizvodnje iz časovno oz. vremensko pogojenih virov, kot sta npr. sončno sevanje in veter, le-to zahteva spremembo obstoječe ali celo gradnjo nove infrastrukture ter razvoj in širjenje novih sistemov in režimov za upravljanje z električnimi omrežji.

Onesnaževanje zraka pri kurjenju biomase

Kurjenje biomase v kaminih, pečeh, kotlih, kotlovnicah in naprava SPTE je povezano z izpusti dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin, prašnih delcev in črnega ogljika. »Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi velike količine hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja.« Vir: ARSO

Vetrne elektrarne

Med negativnimi vplivi na ljudi se omenjajo senčno migotanje, ki ga povzroča projekcija gibanja lopatic na tla (glavoboli in migrene), nizkofrekvenčni hrup (motnje spanja in koncentracije) in vizualno »onesnaženje« krajine, med vplivi na okolje pa možnosti erozije zaradi gradnje vetrnih elektrarn na občutljivih tleh, tveganja za onesnaženje tal in podtalnice zaradi razlitja sintetičnega olja, moteč vpliv na nekatere prostoživeče živali (zlasti velike zveri), še posebej na ptice selivke ali redke in ogrožene vrste ptic ter netopirje (večja možnost usodnih trkov z lopaticami obratujoče vetrne turbine v določenih pogojih). Pomembno postaja tudi vprašanje razgradnje vetrnih elektrarn po koncu njihove življenjske dobe.

Bioplinarne

Med škodljive vplive sodijo možnost zastrupitve zaradi vdihavanja vodikovega sulfida, tveganja povezana z eksplozijo bioplina, smrad zaradi neustreznega skladiščenja sosubstratov, možnost prenosa patoloških klic na polja oz. v živilsko verigo ob neustrezni predhodni obdelavi klavniških in nekaterih živilskih sosubstratov, prevelika obremenjenost tal oz. prsti in podtalnice zaradi imisij težkih kovin in organskih onesnaževal iz presnovljenega substrata ob njegovih prevelikih koncentracijah. Vir Wikipedia

Foto-napetostne elektrarne

Z vidika varovanja zdravja in okolja je največji problem, da se pri proizvodnji PV celic uporabljajo manjše količine kadmija in svinca (Assessment of the Environmental Performance of Solar Photovoltaic Technologies), zato je po koncu življenjske dobe modulov pri njihovi razgradnji oz. reciklaži potrebno poskrbeti, da se tudi ti težki kovini, ki sta že v manjših količinah in koncentracijah strupen odpadek, ponovno uporabita pri proizvodnji novih PV modulov. Danes je mogoče reciklirati okoli 80% silicijevih PV modulov in nad 90% PV modulov iz ostalih materialov. Povsod sicer še niso vzpostavljeni procesi in postopki reciklaže, vendar se stanje izboljšuje, v Evropi zlasti po vzpostavitvi vseevropske sheme recikliranja PV CYCLE leta 2009 (Vir podatkov).

Akumulacijske in pretočno-akumulacijske hidorelektrarne

Tovrstne elektrarne preprečujejo prodonosnost in napajanje mrtvih rokavov ter spreminjajo raven podtalnice, ekosisteme in habitate. Zlasti akumulacijske HE imajo velik vpliv na krajino. Zaradi jezov lahko pride do hipertropofikacije, posledično pa do pomanjkanja kisika in velikih količin mulja, kar lahko predvsem v tropskih okoljih pomeni tudi znatne izpuste metana, poleg CO2 najbolj pomembnega antropogenega toplogrednega plina.

Pridobivanje redkih zemljin (za vetrne in foto-napetostne elektrarne)

Pri ekstrakciji redkih elementov se uporablja velika količina strupenih kislin, nastajajo velike količine radioaktivne jalovine, kar ob neprimernem ravnanju lahko vodi do zastrupitev, levkemije in genetske deformacije zarodkov (Vir Wikipedia)

Vplivi na proizvodnjo hrane

Proizvodnja biogoriv prve generacije ali koruze kot surovine za proizvodnjo bioplina konkurira proizvodnji hrane. Uporaba hrane za gorivo je etično sporna, saj je v svetu danes mnogo ljudi lačnih. Izjema je proizvodnja biogoriv iz že uporabljenih oz. za nadaljnjo uporabo za prehranjevanje neuporabnih rastlinskih olj in živalskih maščob. Pogosto se pojavljajo pod imenom biogoriva druge generacije.

Elektrarne na OVE so prostorsko zahtevne

Vse velike elektrarne na OVE zahtevajo veliko prostora oz. pomenijo velik poseg v prostor ter zelo spremenijo podobo krajine, vplivi na naravo pa glede na lokacijo nihajo od manjših do znatnih.

Obnovljivi viri energije po letu 2020

Največji potencial za izkoriščanje OVE v Sloveniji na ravni sedaj komercialno uveljavljenih tehnologij je na področju ogrevanja. Pri tem ima daleč največji potencial lesna biomasa, tako v segmentu daljinskega ogrevanja kot tudi v segmentu individualnega ogrevanja. Zlasti v dobro toplotno izoliranih stavbah ima velik potencial tudi ogrevanje z energijo iz okolice (zrak, voda, zemljina) s pomočjo toplotnih črpalk. Na nekaterih lokacijah v Sloveniji je velik tudi potencial za ogrevanje na osnovi geotermalne energije iz vrtin.

Pri proizvodnji električne energije ima Slovenija še vedno največji potencial pri izkoriščanju hidroenergije, kjer se dokončuje izgradnja verige HE na spodnji Savi.

Teoretično ima Slovenija tudi velik potencial za proizvodnjo električne energije s foto-napetostnimi elektrarnami. Pri tem je več omejitev: nimamo primerne lokacije za tovrstno veliko elektrarno, zaradi toplotnega obrata se količina sončnega sevanja v dolinah in kotlinah pozimi močno zmanjša, potrebna so velika vlaganja v razvoj električnega omrežja.

V Sloveniji ne razpolagamo z večjim potencialom za proizvodnjo električne energije na osnovi vetra s sedaj komercialnimi tehnologijami. Primerne lokacije so omejene na grebene dinarskih gorskih planot Primorske in Notranjske. V alpskem prostoru je sicer tudi nekaj teoretično zanimivih lokacij z dovolj stabilnimi vetrovi, ki pa so težko dostopne in vprašljive zaradi naravovarstvenih zahtev.

Potencial za proizvodnjo električne energije na osnovi geotermalne energije je v Sloveniji omejen na nekaj lokacij v severovzhodni Sloveniji, za možnost njegove izrabe pa so potrebna velika predhodna vlaganja v raziskave. Je pa ta vir energije primeren za ogrevanje in za poslovne priložnosti.

V sektorju prometa je potencial za proizvodnjo biogoriv zaradi omejenosti primernih kmetijskih površin in konkurenčnosti s proizvodnjo hrane pri proizvodnji biogoriv prve generacije majhen. Ob komercialnem prodoru tehnologij druge generacije, ki bodo s pomočjo kombiniranih biološko-encimskih in kemičnih postopkov omogočala pridobivanje goriv iz delov kmetijskih rastlin, ki niso namenjeni prehrani ter iz lesne biomase, pa se ta potencial lahko bistveno poveča. Možnost povečanja deleža OVE v prometu je tudi v povečanju deleža vozil z električnim pogonom ob sočasnem povečanju deleža proizvedene električne energije iz OVE. Ključno za doseganje povečanja deleža OVE v prometu pa je omejitev rasti porabe energije v tem sektorju.

V predlogu usmeritev EKS igrajo OVE pomembno vlogo. Do leta 2035 naj bi jih bilo v končni rabi energije 30 %, do leta 2055 pa naj bi v Sloveniji izkoristili celoten trajnostni potencial. Dokument predvideva, da se bo delež OVE povečeval v vseh segmentih rabe energije, pri čemer so načrtovani izraba hidroenergije, biomase, geotermalne in hidrotermalne energije, toplote okolice, sonca, vetra, bioplina in biogoriv, ki ne posegajo v prehransko verigo, predvideno pa je tudi, da bo do leta 2035 izkoriščen celoten energetski potencial rek, ki ga je mogoče izkoristiti na trajnosten način. Dokument poudarja, da bo »za maksimalno izkoriščenost potenciala OVE treba zagotoviti tudi jasna pravila o prevladi javne koristi ter določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi politikami«.