Podnebne spremembe in energija

Naše ozračje je kot prozoren zaščitni ovoj okrog Zemlje. Prepušča sončno svetlobo in zadržuje toploto. Brez njega bi se sončna toplota takoj odbila od površine Zemlje in se vrnila v vesolje. Temperatura na Zemlji bi bila zato nižja za 30°C – in vse bi zmrznilo. Zato ozračje učinkuje podobno kot stekleno ohišje pri topli gredi in se za tovrstno segrevanje uporablja izraz „učinek tople grede“. Povzročajo ga „toplogredni plini“ v ozračju, ki zadržujejo toploto. Večina toplogrednih plinov nastane v naravi. Vendar od industrijske revolucije v 18. stoletju tudi človeška družba proizvaja toplogredne pline – v vse večjih količinah. Njihova koncentracija v ozračju je zdaj višja, kot je bila kadarkoli v 420.000 letih. Zato se temperature na Zemlji višajo – in nastajajo t.i. podnebne spremembe.

Kdo vse pa prispeva k nastanku podnebnih sprememb? Največ izpustov toplogrednih plinov v ozračje tako v EU kot v svetu prispevajo izpusti zaradi izgorevanja goriv. Glede na gospodarsko dejavnost največ izpustov toplogrednih plinov v ozračje prispeva oskrba z električno energijo in zemeljskim plinom, v EU je v letu 2013 ta delež predstavljal dobrih 26 % vseh izpustov. Največ svetovnih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) v ozračje povzroča poraba energije iz fosilnih goriv, in sicer premoga, nafte in zemeljskega plina. Največje tri svetovne onesnaževalke glede na skupne izpuste CO2 v ozračje zaradi uporabe fosilnih goriv so od leta 1990 Kitajska, ZDA in Indija.

V splošnem pa velja, da se podnebje spreminja zaradi današnjega načina življenja, zlasti v bogatejših in gospodarsko razvitih državah – mednje spada tudi Evropska unija. Izpusti nastajajo pri proizvodnji električne energije in ogrevanju domov, povzročamo jih na potovanjih, v tovarnah in tudi v kmetijstvu.

Posledice zaradi podnebnih sprememb so zelo različne, kažejo se v vse bolj pogostih in močnejših izrednih vremenskih dogodkih. Narava nas sooča z ekstremnimi vročinskimi valovi in sušo, talijo se ledeniki in narašča gladina morja. Podnebne razmere se bodo v prihodnjih desetletjih predvidoma še okrepile.

Kako torej zmanjšati podnebne spremembe? Kyotski protokol iz leta 1997 predstavlja prvi pomemben korak v boju proti spreminjanju podnebja na mednarodni ravni. Ker pa zaveze iz Kyotskega protokola ne zadoščajo za ohranitev sedanjega življenjskega okolja, so države nadaljevale s pogajanji. Na konferenci o podnebnih spremembah, ki je potekala decembra 2015 v Parizu, so se pogodbenice z vsega sveta (vključno z EU in vsemi njenimi državami članicami) dogovorile o omejitvi globalnega segrevanja na precej pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

Boj proti podnebnim spremembam je bistven element okoljskega programa EU in zaradi svoje interdisciplinarnosti vse bolj posega na druga področja, na primer na energetiko, promet, kmetijstvo, gospodarstvo in regionalni razvoj. EU si prizadeva, da bi do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, obenem pa izboljšala energetsko učinkovitost za 20 % in povečala delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije na 20 %. Za leto 2030 so bili določeni še bolj ambiciozni cilji: zmanjšanje izpustov za 40 % glede na leto 1990, izboljšanje učinkovite rabe energije za 30 % in 27 % delež obnovljivih virov energije glede na celotno porabljeno energijo v EU. Pomemben mehanizem v boju proti podnebnim spremembam je sistem EU za trgovanje z izpusti (Emissions Trading Scheme – ETS), obstajajo pa tudi številni podporni finančni in nefinančni mehanizmi, ki spodbujajo k izvajanju ukrepov za zmanjševanje izpustov.

Obnovljivi viri energije (OVE) ter učinkovita raba energije (URE) sta bistvena elementa pri prehodu na nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo, česar se zaveda tudi Slovenija. Slovenija si je zastavila nacionalni cilj doseči najmanj 25 % delež OVE v končni bruto rabi energije do leta 2020. V skladu z evropsko zakonodajo pa izpolnjuje tudi obveznosti glede 3% energetske prenove površine javnih stavb letno. Več o tem najdete pod naslovom Slovenska energetska politika.

K zmanjšanju podnebnih sprememb pa lahko pripomoremo tudi sami z okoljsko osveščenim obnašanjem. Tovrstna priporočila in nasvete dajejo številne spletne strani. Povezave nanje smo zbrali pod naslovom Kaj lahko storimo sami.