Kaj so podnebne spremembe in njihovi učinki

Podnebne spremembe so spremembe običajnega vremena na določenem območju. Gre za spremembno v količini dežja na leto ali za spremembe v običajni mesečni ali letni temperaturi. Podnebne spremembe so tudi spremembe v ozračju na Zemlji. Gre za spremembo temperature Zemlje ali pa za spremembo pri tem, kje običajno dežuje ali sneži. Vreme se lahko spremeni v nekaj urah, za podnebne spremembe pa je potrebno več let, tudi stotine ali milijone let. Navadno pa definiramo podnebne spremembe kot spremembo v statističnih značilnostih podnebnega sistema, ki vztraja več desetletij, ponavadi 30 let. Te statistične značilnosti vključujejo povprečja, spremenljivost in ekstreme. Podnebje na Zemlji se nenehno spreminja, poznana so toplejša in hladnejša obdobja, ki lahko trajajo tisoče ali milijone let. Znanstveno je dokazano, da je povprečna globalna temperatura ozračja na Zemlji v zadnjih 100 letih narasla za skoraj eno stopinjo Celzija. Čeprav se na prvi pogled ne zdi veliko, imajo lahko majhne spremembe velike posledice.

Škoda, ki jo človeštvo utrpi zaradi ekstremnih vremenskih razmer, iz leta v leto vrtoglavo narašča. Vsako med zadnjimi tremi desetletji je bilo toplejše od kateregakoli desetletja v preteklosti, odkar so leta 1850 začeli beležiti temperature. Posledice podnebnih sprememb občutijo na vseh koncih sveta. Večni led na tečajih se tali. Območje morja, ki ga pokriva arktični led na Severnem tečaju, se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo za 10 %, debelina ledu nad vodno gladino pa za približno 40 %. Na drugi strani sveta, na Antarktiki, je plast ledu postala nestabilna. Gladina morja se dviga, do leta 2100 naj bi narasla celo do 88 centimetrov. Ledeniki se krčijo. Do leta 2050 bo verjetno izginilo 75 % ledenikov v švicarskih Alpah. Podnebne spremembe vplivajo tudi na ekstremne vremenske pojave kot so suša in poplave, kar lahko vpliva tudi na oskrbo z vodo, razvoj bolezni, življenje živali in rastlin.

Škoda, ki jo spremenjeno podnebje povzroča imetju in infrastrukturi ter človekovemu zdravju, pomeni visoke stroške za družbo in gospodarstvo. Tako so na primer v letih od 1980 do 2011 poplave prizadele več kot 5,5 milijona ljudi in prinesle gospodarstvu več kot 90 milijard evrov neposrednih izgub. Zlasti so izpostavljeni sektorji, ki so močno odvisni od določene temperature in padavin, denimo kmetijstvo, gozdarstvo, energetika in turizem.

Tudi Slovenija se sooča s problemom podnebnih sprememb, ki se kažejo v povišanju povprečnih temperatur (do leta 2011 povišanje za 1,2°C od povprečja v letih 1961-1990) in v povečanem tveganju ekstremnih vremenskih pojavov. V zadnjih letih smo bili priča velikemu žledu pozimi 2014, poplavam na Dravi leta 2013, v Ljubljani 2011 in Železnikih leta 2009, ekstremni suši v letih 2003 in 2012.

Podnebne spremembe nastanejo zaradi naravnih procesov ali pa kot posledica človekovih dejanj. Več o tem si lahko preberete pod naslovom Kdo prispeva k podnebnim spremembam.