Evropske politike učinkovite rabe energije

Z bolj učinkovito rabo energije lahko Evropejci znižamo račune za energijo, zmanjšamo odvisnost od zunanjih dobaviteljev fosilnih goriv ter pomagamo k varovanju okolja. Že leta 2006 je bila sprejeta direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, po kateri mora EU prihraniti 9 % energije v letu 2016 glede na leto 2008.Vsaka država članica je sprejela prvi nacionalni akcijski načrt za učinkovito rabo energije v letu 2007 (AN-URE 1), drugega v letu 2011 in tretjega najpozneje v letu 2014. Drugi in tretji načrt morata vsebovati analizo in oceno prejšnjega AN-URE, dokončne rezultate o izpolnjevanju cilja varčevanja z energijo ter načrte in predvidene učinke dodatnih ukrepov.

Da bi ukrepanje na tem področju ne zamrlo, je bila leta 2012 sprejeta nova direktiva o energetski učinkovitosti, po kateri je potrebno do leta 2020 doseči 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti. To je po podatkih Evropske komisije v grobem enako zaprtju 400 elektrarn.

Novembra 2016 pa je Evropska komisija predlagala nove zavezujoče cilje na področju energetske učinkovitosti, in sicer 30 % prihrankov energije do leta 2030. Nov cilj je del predloga Komisije za prenovo direktive o energetski učinkovitosti, sprejeti v 2012, ki predstavlja temelj evropskih politik na tem področju.

Danes EU politike energetske učinkovitosti zajemajo naslednje cilje:

  • Letno zmanjšanje prodaje energije na nacionalni ravni za 1,5%.
  • Države članice EU imajo obveznost 3% energetske prenove površine javnih stavb letno.
  • Oddajanje in prodaja stavb obvezno vključuje energetske certifikate.
  • Proizvodi, kot so bojlerji, gospodinjski aparati, razsvetljava in televizorji, morajo dosegati minimalne standarde energetske učinkovitosti (EcoDesign).
  • Vsaka država članica mora vsake tri leta pripraviti nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost.
  • Do leta 2020 se načrtuje uvedba 200 milijonov pametnih števcev za električno energijo ter 45 milijonov za plin.
  • Velika podjetja morajo izvajati energetske preglede vsake 4 leta.
  • Potrošnikom mora biti zagotovljen enostaven in brezplačen dostop do podatkov glede porabe energije.

Za pomoč državam članicam pri doseganju ukrepov je Komisija izdala tudi usmeritve.

V sporočilu iz julija 2014 Komisija ocenjuje, da bo EU dosegla 18 – 19 % prihrankov energije do leta 2020, kar pomeni, da cilj 20 % do leta 2020 ne bo dosežen. V kolikor države članice sprejmejo vso zakonodajo s tega področja, bo lahko cilj dosežen brez dodatnih ukrepov. Tako nove stavbe danes porabijo polovico manj energije kot leta 1980, bolj učinkoviti proizvodi pa potrošnikom prihranijo 100 milijard EUR letno oz. 465 EUR na gospodinjstvo. Poročilo o napredku EU in ocene napredka po posameznih državah si lahko preberete tukaj.

EU ima na voljo tudi številne finančne inštrumente ter podporne sheme, ki spodbujajo investicije v energetsko učinkovitost, kot so raziskovalni program Obzorje 2020 in Evropski strukturni in investicijski sklad. Ocene namreč kažejo, da je potrebnih okoli 100 milijad EUR investicij letno, da bi EU dosegla cilj energetske učinkovitosti do leta 2020.Več o teh mehanizmih si lahko preberete tukaj.

Ogrevanje in hlajenje

Ogrevanje in hlajenje v stavbah in industriji predstavlja polovico porabe energije v EU. Kar 84 % ogrevanja in hlajenja pa predstavljajo fosilni viri energije ter le 16 % obnovljivi viri energije. Da bi EU dosegla energetske in podnebne cilje, se mora delež fosilnih virov energije v tem sektorju zmanjšati. Februarja 2016 je Komisija tako predstavila strategijo za ogrevanje in hlajenje v okviru Strategije Energetske unije.

Stavbe

V stavbah se porabi kar 40 % energije, kar prispeva 36 % k izpustom CO2 v EU. Medtem ko nove stavbe povprečno potrebujejo od 3 do 5 litrov kurilnega olja na kvadratni meter letno, pa starejše stavbe povprečno pokurijo več kot 25 litrov, nekatere tudi do 60. Poleg Direktive o energetski učinkovitosti je glavna zakonodajna podlaga na tem področju Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010. Direktiva določa, da morajo biti stavbe, zgrajene po 31. decembru 2020, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske; za nestanovanjske javne stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, zahteva začne veljati že dve leti prej. Energetska učinkovitost stavb je označena z energetsko izkaznico, ki poleg razreda energetske učinkovitosti (lestvica od A do G) vsebuje tudi priporočila za večjo energijsko varčnost ter potrošnikom preko informacije o porabi energije omogoča primerjati cene in najemnine za stanovanjske objekte.

Komisija je novembra 2016 predlagala prenovo direktive z namenom spodbuditi uporabo pametnih tehnologij. Objavila pa je tudi bazo stavb v EU, kjer lahko spremljamo napredek pri njihovi energetski učinkovitiosti. Eno najpomembnejših določil zakonodaje na tem področju je, da morajo biti vse novo zgrajene stavbe skoraj nič energijske do 31. decembra 2020 (javne pa do 31. decembra 2018). Poročila po državah članicah glede energetske učinkovitosti stavb najdete tukaj.

Proizvodi

Porabo energijo znižujemo tudi z uporabo energijsko varčnejših gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov, povezanih z energijo. Ti izdelki so označeni z energijsko nalepko, ki prikazuje energijski razred in porabo energije. Energijsko nalepko pri nakupih upošteva kar 85 % evropskih potrošnikov. Okvir pravil glede energijskih nalepk vzpostavlja Direktiva 2010/30/EU o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prvotno sprejeta leta 1995, prenovljena v 2010). Podjetja lahko sama vzpostavijo nalepke, pri tem pa morajo upoštevati določena orodja in merila, ki jih ponuja Komisija. Julija 2015 je Komisija predlagala novo uredbo za označevanje energijske učinkovitosti ter vzpostavitev enotne lestvice energijskih nalepk od A do G, saj so bili od vzpostavitve nalepk leta 1995 razviti bistveno bolj učinkoviti proizvodi. Komisija je tudi predlagala vzpostavitev digitalne baze podatkov glede energijsko učinkovitih proizvodov.

 

Direktiva 2009/125/EC za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (t.i. ecodesign direktiva) iz leta 2009, vzpostavlja pravila za posamezne skupine proizvodov, kar nadzoruje Evropska komisija. Pravila nalagajo proizvajalcem, da zmanjšajo porabo energije pri njihovih proizvodih in vzpostavljajo minimalne standarde energetske učinkovitosti. Industrijski sektorji lahko podpišejo prostovoljne sporazume za zmanjšanje porabe energije pri njihovih proizvodih. Eden takih je prostovoljni sporazum z industrijo glede zmanjšanja porabe energije pri igralnih konzolah (več informacij najdete na spletni strani sporazuma). Komisija nadzira izvrševanje teh sporazumov in izdaja poročila.

Evropski program ENERGY STAR je prostovoljna shema za energetsko označevanje pisarniške opreme. Glede na Direktivo o energetski učinkovitosti morajo vlade in evropske institucije kupiti pisarniško opremo, ki ustreza standardom energetske učinkovitosti vsaj na ravni ENERGY STAR.