Učinkovita raba energija v Sloveniji

Direktiva o energetski učinkovitosti je v slovenski pravni sistem prenešena z novim Energetskim zakonom (EZ-1), sprejetim v letu 2014, ki daje podlago za sprejem uredb, pravilnikov in načrtov s področja energetske učinkovitosti v Sloveniji.

Skladno z zahtevami Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe energije za 20 % do leta 2020. Ta cilj je zapisan v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 – 2020 (AN URE 2020) in pomeni, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot 2 %. Ukrepi v akcijskem načrtu AN-URE 2020 so načrtovani v sektorjih gospodinjstva, javni sektor, gospodarstvo in promet.

Energetski zakon tudi določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotavljati prihranke energije. Natančnejše zahteve pa vsebuje Uredba  o zagotavljanju prihrankov energije,  sprejeta na podlagi 318. člena Energetskega zakona, ki določa obdobje in višino prihrankov energije, način izračuna prihrankov energije, porazdelitev prihrankov energije po posameznih letih določenega obdobja, način in roke za izpolnjevanje obveznosti doseganja prihrankov energije ter vrste energetskih storitev in ukrepov za doseganje prihrankov energije. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije tako določa višino prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv. Prispevek URE je določen v višini 0,08 centa na kilovatno uro. Končni odjemalci sredstva v obliki prispevka k ceni energije oziroma goriv plačujejo operaterju, kjer ta obstaja, pri drugih energentih pa dobavitelju energije oziroma goriv, le ta pa jih nakazuje Eko skladu.

 Energetski zakon (EZ-1), natančneje 357. člen, daje podlago za sprejetje Pravilnika o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Delitev stroškov za toploto je v Sloveniji sicer obvezna že od leta 2011 in ukrep se je izkazal kot učinkovit. Podatki namreč kažejo, da se je odjem toplote v večstanovanjskih stavbah zaradi tega zmanjšal za okrog 15 %.

Na podlagi novega energetskega zakona (EZ-1) je vlada oktobra 2015 na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v energetsko prenovo javnih ter zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Strategija obravnava stroškovno učinkovite celovite prenove, kjer se glede na izhodiščno stanje bistveno zmanjša poraba energije, s tem pa se doseže zelo visoka energetska učinkovitost. Strategija se posodablja vsaka tri leta. Prav tako je vlada v letu 2015 sprejela Nacionalni akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe do leta 2020. Vlada v tem načrtu oblikuje politiko in ukrepe za spodbuditev energetske sanacije obstoječih stavb v skoraj nič-energijske do leta 2020 (oz. do leta 2018 za stavbe javnega sektorja).

V sklopu aktivnosti za zagotavljanje energijske učinkovitosti so predvideni tudi redni pregledi klimatskih sistemov. Namen rednega pregleda klimatskih sistemov je priprava predlogov za povečanje energijske učinkovitosti sistema ali njegovo zamenjavo. Več informacij o tem je na voljo tukaj.